Ni nenavadno, da nam je težko govoriti o sebi in se izpostavljati, kako smo boljši od drugih. Imamo pregovor, ki nam prepoveduje samohvalo: »Dobra roba se sama hvali.« Nekaterim je zato samohvala ali samo govoriti o sebi prav odvratno početje. »O meni govorijo dejstva,« mi je nekoč povedala oseba v našem programu kariernih delavnic, kjer ljudem po razhodu z delodajalcem pomagamo, da se uspešno vrnejo na trg dela. »Ni mi treba nakladati, kako sem oh in sploh. Saj vse piše v življenjepisu.«
Takrat sem se spomnila na reklamne oglase za šampone. Vedno znova me zabava marketinška mašinerija, ki si izmišljuje nove delce s posebnimi učinki – zapleteno zveneči delci – delci SiO2, delci, poimenovani po učenjaku – Andersenovi delci, luksuzno zveneči delci – drobni delci diamantov in tekoči kreatin in podobno. »Nihče ne bi kupil šampona, če bi v reklami zdrdrali kemijske sestavine,« sem takrat rekla. »Kupimo ga zato, ker nam obljublja nekaj posebnega, neko pravljično izkušnjo. In nič drugače ni na razgovoru za službo.«
Ko se odvija vihar v glavi
Kot da ustvarjanje pravljičnega vtisa ne bi bilo dovolj velik zalogaj, se pogosto pred razgovorom počutimo, kot bi se v nas odvijal dramatičen boj. Po eni strani bi radi predstavili dejstva, ne nazadnje gre za resno zadevo – razgovor za službo –, po drugi strani pa se zavedamo, da je dobro podmazati jezik, odpeljati prodajni govor. Spet nam gredo na živce taki ljudje, ki leporečijo, naredijo pa nič, hkrati dvomimo v svoje prodajne veščine, a si zaposlitve nadvse želimo, saj bi lahko bila celo sanjska služba… in od nekje prileti misel: »Kaj pa, če se osramotim in me čez pet minut vržejo iz sobe… in povejo vsem svojim znancem, kako sem zanič.«
V takih trenutkih se počutimo ogrožene. V telesu se sproži stresni odziv. Strah nas je. Telo je pripravljeno na to, da se stepemo ali zbežimo, mi pa moramo uglajeno sedeti v predprostoru in mirno počakati, da nas povabijo na pogovor. Nekateri svetujejo, naj dihamo počasi, drugi bi rekli, naj razmišljamo pozitivno, sama pa mislim, da nič od tega ni dovolj. Ko je stresni odziv premočan, se vklopi prvinski del naših možganov in takrat nam razumno razmišljanje ne more več pomagati. Potrebna je dobra predpriprava, da potem dihanje in pozitivno razmišljanje pomagata v ključnem trenutku.
Proces razgovora za zaposlitev na kandidatovi strani v grobem delim na tri dele – trening, akcija, analiza. Vsak od teh korakov prinaša pomemben prispevek k uspešni predstavitvi.
Trening
Pred pomembno tekmo je treba trenirati – razgovor za delovno mesto si lahko predstavljate kot pomembno tekmo. Potrebna je vsebinska predpriprava, to bi bila za športnika krepitev mišične mase ali urjenje tehnike, ki je najpomembnejši del. Športnik je lahko v vrhunski formi, odlično telesno pripravljen, pa mu zmanjka psihološke čvrstosti. Podobno se lahko zgodi na razgovoru. Nazadnje je tu še vizualizacija, tehnika, ki jo športniki pogosto uporabljajo na treningih ali tik pred tekmo, da pripravijo svoje možgane na to, kar jih čaka.
1. Korak: Vsebinska priprava. Dobro se je posvetiti podjetju, ki ga želite osvojiti. Poglejte, kdo so, kakšni so, kako komunicirajo navzven, kako se počutijo zaposleni in drugo. S tem, ko se pozanimate o podjetju, pokažete, da vas podjetje zanima, da vam je mar in da ste naredili vse, kar je v vaši moči, da bi lahko nekoč soustvarjali zgodbo podjetja.
Pripravljeni na vprašanja
Klasična vprašanja brez težav najdete na spletu in zakaj se na bi nanje pripravili že doma? Sklicujte se na konkretne situacije na delovnem mestu, predvsem ko govorite o svojih lastnostih. Spomnite se na televizijske oddaje, ki iščejo talente – če nekdo trdi, da je dober pevec, še nič ne pomeni, dokler tega dejansko ne pokaže. Tako vas tudi golo naštevanje lastnosti, kot so pošten, delaven, odgovoren, ne bo razločevalo od drugih. Na takšen način bi se opisal marsikdo. Kakšna sploh je zanesljiva oseba? Za nekoga je zanesljivost že to, da se vsak dan v službi prikaže ob osmih, ne glede na to, kako potem opravlja svoje delo. Če pa poveste, da ste neki svoj projekt pripeljali do konca, kljub temu da niste imeli dovolj finančnih sredstev, premalo časa in še veliko drugih ovir na poti, bo ta vaša lastnost zasijala v povsem drugačni luči.
2. Korak. Psihološka priprava. »Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi?« »Če mi spodleti, kaj to pove o meni?« Odgovori na ti dve vprašanji nosijo potencial za psihološko razbremenitev. Ljudje si radi napovedujemo ogrožajočo prihodnost ali se obremenjujemo na zalogo. Pogosto je naše razmišljanje pretirano in tisto najhujše, kar se lahko zgodi, v resnici ni tako katastrofalno, kot se sprva zdi. Poiščite alternative najbolj črnogledim mislim in ne pozabite, da to, da na razgovoru za službo ne dobite pozitivnega odgovora, še nič ne pove o vas in vaših sposobnostih.
3. Korak. Vizualizacija. Če imate možnost, koga povprašajte o kakšni sveži izkušnji, sicer pa si za prvič postavite neko predstavo. Vizualizirajte si, kako se boste pripeljali do podjetja, parkirali avtomobil ali kolo, se javili na recepciji, če bo treba, kako boste čakali v predprostoru, kako stisnili roko sogovorniku, kako boste na začetku prebili led, kaj boste povedali o sebi, kaj boste ob koncu vprašali, ko bodo preverjali, ali vas kaj zanima. Na tak način boste svoje možgane pripravili na dogodek in pustili vtis, da vas ne čaka nič groznega.
Akcija
4. Korak. Umiritev in akcija. Če imate tik pred razgovorom ali med njim tremo, potem ste podobni 99,9 odstotka ljudem. V tem času je dobro umiriti svoje dihanje, saj s tem umirite svoje telo in misli. Ne bo škodilo, če si poveste kakšno spodbudno besedo. Nekaterim pomaga, da si predstavljajo svoj miren kraj ali občutke v tistem kraju ali da popolnoma odmislijo situacijo in razmišljajo o čem tretjem. Kar koli pomaga vam, je dobro. Potem pa pojdite v akcijo z zavedanjem, da ste se dobro pripravili.
Analiza
5. Korak. Refleksija. Ko je vsega konec, razmislite, kako vam je šlo. Samoobtoževanje in kritiziranje, zavijanje v žalost ali obup, ne bodo pomagali, da boste naslednjič naredili bolje. Poiščite tri situacije v pogovoru, ko vam je šlo dobro, in nekaj predlogov, kaj bi lahko naslednjič naredili drugače. Izkušnjo vzemite kot vajo, kjer se lahko preizkušate in napredujete. Če ne prejmete povabila v naslednji krog, lahko osebo, ki je vodila razgovor, prosite za povratno informacijo.
Iskanje ali menjava službe je eden bolj stresnih dogodkov v življenju. Ta sprememba povleče za seboj veliko drugih in normalno je, da smo bolj vznemirjeni kot običajno. Na tej poti lahko pričakujemo zavrnitve, a te zavrnitve še nič ne povedo o nas. Še vedno imamo svoje znanje, veščine, pristope, poglede na svet, in če ne bomo dobili priložnosti v enem podjetju, na nekem delovnem mestu, morda to ni bila prava priložnost za nas. Prišla bo druga, še boljša.
Nina Ivančič je psihologinja in svetovalka, Competo
