Opravičujem se tebi in tvojim sotovarišem, da ste se leta in leta odrekali mladosti, radostim življenja, se izpostavljali nemogočim razmeram, lakoti, bolezni in trpljenju. Mnogi, premnogi mladi fantje so svoje življenje končali veliko prezgodaj, mnoge matere so ostale brez sinov, mnoge žene in otroci brez očeta. Mnogi ste v gozdovih sredi globokih zim puščali svoje zdravje ali dele svojih teles. Kot svojemu sinu si mi velikokrat pripovedoval, kaj vse ste doživljali mladi partizani, kako ste živeli, kaj so bile vaše vrednote, in mnogo zgodb mi je ostalo v spominu še danes.

Ponosen sem bil in sem še, tako nate kot na tvoje sotovariše, ker verjamem v to, da ste bili na pravi strani zgodovine. Zato mi dovoli, da se tebi in tvojim sotovarišem še enkrat iskreno opravičim za vse žalitve, vse neresnice in vse laži, ki jih je mogoče dandanes slišati v tej prelepi deželi, ki zagotovo ni niti približno taka, kot bi si želeli vi, mladi partizani.

Slavko Cimprič, Bovec