Cesare Maldini, Paolo Maldini (Italija)
Tržačan Cesare Maldini (1932–2016) je v nogometu dosegel veliko. Po nekaj nastopih za domačo Triestino, ki je bila v petdesetih letih italijanski prvoligaš, se je preselil v Milano, kjer je v letih 1954–1966 za istoimenski klub igral na 347 tekmah. Ob tem je zabeležil tudi 14 nastopov za državni grb. Leta 1970 je postal trener, zamenjal je nekaj klubov po Italiji, največji del kariere pa je bil selektor različnih italijanskih reprezentanc, dve leti tudi članske vrste. Kariero je končal kot selektor Paragvaja, naši nogometaši pa si ga bodo zapomnili po tekmi na svetovnem prvenstvu v Republiki Južni Afriki, ko je Paragvaj premagal Slovenijo in napredoval med 16 najboljših na svetu. Cesarejev sin Paolo (1968) je postal eden najboljših obrambnih nogometašev vseh časov. Igral je samo za AC Milan, v 14 letih je nabral 647 nastopov, osvojil sedem naslovov državnega prvaka in pet naslovov evropskega klubskega prvaka. V tem času je Paolo Maldini odigral kar 126 tekem za izbrano italijansko vrsto. Nogomet igrata tudi oba Paolova sinova.
Peter Schmeichel, Kasper Schmeichel (Nizozemska)
Bivši nogometni vratar Peter Schmeichel (1963) velja za enega najbolj pomembnih danskih športnikov. Za reprezentanco je branil na 129 tekmah in bil leta 1992 evropski prvak, pri klubskem udejstvovanju pa je največji pečat pustil v Manchester United, kjer je branil na 292 tekmah in osvojil pet prvenstev. Kasper (1986) brani za angleški Leicester in za dansko reprezentanco, branil je tudi letos na svetovnem prvenstvu v Rusiji, ko so jih po enajstmetrovkah izločili Hrvati. V rednem delu je obranil najstrožjo kazen Luki Modriću.
Mazinho, Thiago Alcântara, Rafinha (Brazilija)
Iomar do Nascimento Mazinho (1966) je bil brazilski zvezni nogometaš, ki je največ igral pri Celti iz Viga. Leta 1994 je z Brazilijo osvojil naslov svetovnega prvaka v ZDA. Thiago Alcântara (1991) se je rodil v Lecceju, kjer je njegov oče takrat igral nogomet. Najprej je igral v Braziliji, potem se je preselil v Španijo. Igral je za Barcelono, zdaj je pri Bayernu iz Münchna in nastopa za špansko reprezentanco. Tudi Rafinha (1993) je Mazinhov sin, igra pa za brazilsko reprezentanco in za Barcelono.
Jean-François Hernández, Lucas Hernández (Francija)
Jean-François (1969) je kot francoski branilec španskih korenin v začetku kariere igral za francoski Toulouse, potem se je preselil v Španijo, kjer je največ igral za Rayo Vallecano, eno sezono pa tudi pri Atleticu iz Madrida, kjer zdaj že nekaj sezon nastopa njegov sin Lucas (1996). Lucas je letos v Rusiji s Francijo postal svetovni nogometni prvak. V sezoni 2017/2018 je s klubom osvojil Ligo Evropa. Lucas ima brata, Jean-François pa sina Thea, ki nastopa za Real iz Madrida, v francosko reprezentanco pa ga še niso povabili.
Johan Cruyff, Jordi Cruyff (Nizozemska)
Najboljši nizozemski nogometaš vseh časov (1947–2016) je svoje najboljše igre pokazal pri Ajaxu, s katerim je bil osemkrat prvak države, in pri Barceloni, s katero je osvojil naslov španskega prvaka. Z reprezentanco ima tretje mesto z evropskega prvenstva leta 1982 v Jugoslaviji. Kot trener je največji pečat pustil pri Barceloni, kjer je osvojil štiri španske naslove in bil tudi prvak Evrope. Sin Jordi (1974) je veliko menjal klube, največ je igral po Španiji za Barcelono in Alaves. Zdaj je trener, nazadnje pri Macabiju iz Tel Aviva.
Félix Mourinho, José Mourinho (Portugalska)
José Manuel Mourinho Félix (1938–2017) je bil portugalski vratar, ki je nekaj malega branil za reprezentanco, drugače pa je bil član Vitórie Setúbal in Belenensesa. Od leta 1971 naprej je bil trener desetine portugalskih ekip. Sin José Mourinho (1963) je v osemdesetih letih igral nogomet kot zvezni igralec za Rio Ave, Belenenses in Sesimbro, od leta 2000 pa je trener: Benfica, União de Leiria, Porto, Chelsea, Inter, Real Madrid, Manchester United. Osvojil je prvenstva v vseh omenjenih državah, s Portom in Interjem pa je bil prvak Evrope.
Zlatko Kranjčar, Niko Kranjčar (Hrvaška)
Zlatko Kranjčar - Cico (1956) je igral za Dinamo in za dunajski Rapid, hkrati pa je zabeležil nekaj nastopov za jugoslovansko in dva nastopa za hrvaško izbrano vrsto. Od leta 1991 je kakih dvajsetkrat zamenjal trenerski stolček, trikrat je bil pri Dinamu, leta 2000 celo pri Muri, zdaj pa je trener mlade iranske reprezentance. Njegov sin Niko (1984) je začel pri Dinamu, nadaljeval pri Hajduku v Splitu, večji del kariere pa je nastopal v Angliji. Do leta 2013 je igral za Hrvaško in zbral 81 nastopov.
Danny Blind, Daley Blind (Nizozemska)
Danny Blind (1961), eden najbolj znanih nizozemskih branilcev, je začel z nastopi pri Sparti iz Rotterdama, potem se je preselil k Ajaxu, kjer se je s 372 nastopi leta 1999 upokojil. Petkrat je bil prvak Nizozemske in enkrat evropski prvak. Kot trener je manj uspešen, še slabši je bil kot selektor Nizozemske (2015–2017). Njegov sin Daley Blind (1990) je standardni nizozemski reprezentant, ki je igral za Ajax, potem za Manchester United, zdaj pa se je vrnil v Amsterdam, kjer je pred leti osvojil štiri naslove državnega prvaka.
Periko Alonso, Xabi Alonso (Španija)
Miguel Ángel 'Periko' Alonso Oyarbide (1953) je bil španski nogometaš baskovskega rodu, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih največ igral za Real Sociedad in za Barcelono, 20 nastopov ima tudi za reprezentanco Španije. Po koncu igranja je bil v devetdesetih letih trener, a večjih uspehov ni beležil. Njegov sin Xabi (1981), ki igra za Bayern, je bil dolga leta pri madridskem Realu, za reprezentanco Španije pa je nabral kar 114 nastopov. Tudi Perikov sin Mikel (1980) je nogometaš, a nikoli ni igral za velike klube.
Miguel Reina, Pepe Reina (Španija)
Stari Reina Miguel Santos (1946) je bil med leti 1964 in 1980 vratar Córdobe, Barcelone in Atlética iz Madrida, nabral pa je tudi pet nastopov za reprezentanco. Z Atléticom je osvojil špansko prvenstvo in leta 1974 kontinentalni pokal. Njegov sin Pepe (1982), tudi vratar, je uspešnejši, a je v nasprotju z očetom veliko branil v tujini, največ pri Liverpoolu in Napoliju. Kjer je trenutno v postopku zaradi povezav z organiziranim kriminalom. In morda je tudi zato podpisal pogodbo za Milan. Pepe Reina je 36-krat branil za špansko izbrano vrsto.
