Potujoča knjižničarka Kabula
Frešta Karim se je pri svojih 25 letih domislila načina, kako lahko priskoči na pomoč afganistanskim otrokom in tamkajšnjemu šolskemu sistemu. Po vrnitvi s študija v Oxfordu je v življenje priklicala projekt bibliobusa, kar morda za nas ni nič posebnega, v Afganistanu, kjer 3,5 milijona otrok ne obiskuje šole, pa je zamisel naletela na navdušenje starih in mladih. Prva potujoča knjižnica v Afganistanu je modre barve in se imenuje »čarmaghz« (oreh). Velik moder avtobus, s katerim želi Karimova otrokom prinašati dodatno znanje, jih navdušiti za branje, naučiti kritičnega mišljenja in jim omogočiti nekaj brezskrbnih ur, po ulicah prestolnice vozi s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Karimova tako lahko najema avtobus od države, dobrih 600 knjig, ki se šibijo na policah bibliobusa, pa je dobila v dar od posameznikov ali nevladnih organizacij. Bogat repertoar pravljic in pripovedk si je bilo sprva mogoče izposoditi le v prevladujočem paštunskem jeziku in v perzijščini. A vedoželjni in za učenje tujih jezikov pripravljeni otroci so zahtevali več. Tako so knjižnico na kolesih obogatili še s čtivom v angleščini. Ker jih obišče tudi veliko nepismenih otrok, sta na avtobusu vedno dva prostovoljca, ki otrokom tudi prebirata knjige. Čeprav je bibliobus načeloma zastonj, Karimova pričakuje, da otroci branje poplačajo s kakšnim kovančkom ali pa risbico, ki jo nato razstavijo v avtobusu. Na tak način bi jih rada naučila, da cenijo tudi trud drugih, ki je vložen v njihovo veselje na avtobusu. Potujoča knjižnica je med otroki Kabula postala takšna uspešnica, da Karimova zdaj razmišlja o še drugem modrem avtobusu, s katerim bi lahko vsak dan dosegla še več kabulskih okrožij.