Ladja je pred mesecem dni postala prava senzacija na kitajskem družbenem omrežju Weibo, ko je hitela na cilj, da bi na severno obalo Kitajske prispela preden so v veljavo stopili povračilni ukrepi, v okviru katerih je Kitajska vzpostavila tarife na ameriški uvoz, v skupni vrednosti okoli 29,5 milijard evrov.
A prispela je prepozno. V Pacifiku zato brezciljno plove že mesec dni. To sicer nikakor ni poceni, samo en dan ob kitajski obali namreč po poročanju Guardiana lastnika tovorne ladje stane okoli 11.000 evrov. A strokovnjaki pravijo, da je smiselno, da ladja ostane tam, morda tudi več mesecev. Zakaj?
Cena ameriške soje na trgu je, odkar se je začela trgovinska vojna, padla, Kitajska, največji uvoznik te surovine, pa išče alternativne vire. To pomeni, da bi drugi potencialni kupci ameriške soje v Evropi za tovor zahtevali ogromen popust, poleg tega pa bi moral lastnik plačati oderuško ceno, da bi ladjo s kitajske obale preusmerili na drugo ciljno destinacijo.
Prisila ogromnih popustov ali davek?
Če bi tovor odložili na Kitajskem, bi moral lastnik plačati 25 odstotni davek, kar bi njegove stroške povečalo za približno pet milijonov evrov.
Analitik pri nizozemski Rabobank Michael Magdovitz, ki se ukvarja s financiranjem kmetijske dejavnosti, je po poročanju Guardiana povedal, da ladja ob kitajski obali čaka na odločitev oblasti za subvencioniranje uvoza soje.
Soja je ključna surovina pri proizvodnji biodizla, olja za kuhanje in moke, ki jo uporabljajo za krmljenje živine. Njen rok trajanja v primeru, da gre za ustrezno skladiščene (na hladnem in suhem) suhe plodove, sodeč po informacijah na spletni strani Eat by date, ni določen, po navedbah drugih podobnih strani pa naj bi bili uporabni vsaj eno leto. Tudi če gre za sojo v konzervi, je uporabna eno leto.
Vprašanje je, koliko časa se Kitajska za zagotavljanje te surovine lahko zanaša na Brazilijo kot alternativo. »V tem letnem času Braziliji soje hitro zmanjka,« je za Guardian povedal Magdovitz in dodal, da ta za Kitajsko preprosto ne more biti edini vir soje. Ladja, ki je na Kitajsko pripeljala ameriško sojo, a je tja »ne more« dostaviti, pa je postala žrtev in simbol posledic trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA.
