Obiskovalci Krumperka se že nekaj časa čudijo, zakaj ob cesti pred graščino in konjušnico Biotehniške fakultete ni več mogočne, kar štiri stoletja stare grajske lipe, ki je s svojo razvejano krošnjo ponujala opojno dišeče zavetje pred sončno pripeko številnim generacijam obiskovalcev in stanovalcev, tudi vitezom in baronom.
Mnogim se ob tem poraja vprašanje, ali je bilo res treba mogočno lipo, ki je skozi stoletja kljubovala tudi najhujšim viharjem, zaradi bolezni brezsrčno posekati vse do tal. Zakaj je niso mogli po zgledu najevskih lip tudi na Krumperku v spomin na njene slavne čase zgolj obrezati in ohraniti vsaj torza ter ob njem posaditi nove lipe?
Vprašanja brez odgovorov
Odgovorov na zastavljena vprašanja nismo dobili. So nam pa na občini Domžale zaupali, da bodo, ko bodo vzpostavljeni primerni pogoji, poskrbeli za nadomestno zasaditev. Pojasnili so, da je bila mogočna lipa zaradi bolezni potencialna nevarnost za mimo vozeča vozila in obiskovalce konjušnice oziroma študente Biotehniške fakultete.
»Že sredi lanskega leta nas je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obvestila, da je treba staro lipo podreti in nadomestiti z novo, saj so jo napadle parazitske glive, ki povzročajo trohnenje tkiva, kar zmanjšuje stabilnost drevesa. Obvestilu je bilo priloženo tudi mnenje arborista,« so pojasnili na občini Domžale. Dodali so, da so območno enoto zaprosili tudi za kulturnovarstvene pogoje za posek lipe, ki jim prav tako priporočajo, da lipo odstranijo in jo nadomestijo z novo ustreznega premera. »S posekom lipe smo seznanili tudi pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, kjer so se prav tako strinjali s posekom,« nadaljujejo na občini in še enkrat poudarijo, da so zgolj sledili mnenju strokovnjaka s področja arboristike in za posek pridobili tudi vsa soglasja pristojnih državnih služb.
V čast Adamu Ravbarju
Škoda le, da o poseku ali vsaj ohranitvi torza niso mogli povprašati narodnega junaka Adama Ravbarja, v čigar spomin so lipo posadili, ali barona Vajkarda Valvasorja, ki jo je ovekovečil na svoji grafiki v Slavi Vojvodine Kranjske, zaradi česar se je je oprijelo ime Valvasorjeva lipa. Valvasor jo je ovekovečil med opisovanjem Krumperka, rojstnega kraja svoje matere Ane Marije Ravbar, ki je na graščini preživljala svoje otroštvo. Vajkard je bil dvanajsti izmed 17 otrok. Še bolj znan stanovalec gradu, ki je bil na njem tudi rojen, pa je vitez Adam Ravbar, poveljnik kranjskih plemiških konjenikov v zmagoviti bitki proti Turkom pri Sisku. »V tej bitki je Adam Ravbar kot izjemen strateg premagal številčno večkrat močnejšega nasprotnika, ki do tedaj ni bil premagan še v nobeni bitki. Zato ta zmaga ni pomembna le za slovenski svet, temveč vso Evropo, saj bi sicer Turki zasedli tudi Dunaj,« pišejo v wikipediji in dodajajo, da so lipo posadili ob njegovi vrnitvi na grad leta 1593 v počastitev velike zmage.
Pokončale so jo glive
V arborističnem poročilu so po dveh ogledih lipe lani poleti zapisali, da je drevesu ostalo samo še 10 do 15 odstotkov nekdanje razkošne krošnje, da se glavne veje sušijo in trohnijo in so v krošnji, na deblu in koreničniku zaznali štiri vrste gliv. Tri od teh so parazitske glive, ki povzročajo razkroj lesnega tkiva.
Mogočni grajski lipi, ki so ji pred petimi leti zredčili in povezali krošnjo po sodobnih arborističnih metodah, po mnenju strokovnjakov, ki so jih v Domžalah prosili za pomoč, zaradi napredovanja bolezni tako ni bilo več rešitve. Kaj bo s torzom, za zdaj nismo izvedeli. V Atlasu okolja pa bo poslej na Domžalskem kot edina večja lipa lokalnega pomena navedena le še lipa pri cerkvi sv. Marije v Homcu.
