Mestna občina Ljubljana je upravljanje 460 hektarjev velikega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib s koncesijo zaupala Snagi Ljubljana, saj so se jim kot javno podjetje in poznavalci območja zdeli za to nalogo najprimernejši. »Ta korak je nadgradnja našega dosedanjega vzdrževanja in bo obogatil naše znanje za celostno upravljanje,« pravi direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar.
Ko je čisto, si bolj motiviran, da ne smetiš
Ekipo, ki je februarja prevzela upravljanje in nadzor krajinskega parka, ki ga obišče okoli 1,75 milijona obiskovalcev na leto, so zdaj predstavili tudi uradno – položaj strokovnega vodje so zaupali Andreju Verliču, prej zaposlenemu na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Naravovarstvena svetnica in sodelavka za komunikacijo z javnostmi je postala biologinja Mateja Nose Marolt, Luka Šparl pa popisuje stanje naravnih vrednot in biološke raznovrstnosti v parku, sicer pa je velik poznavalec gliv.
Tu je še gozdarka Saša Vochl, zaposlena kot naravovarstvena nadzornica na terenu – je tista, ki ponuja informacije o parku in življenju v njem, pa tudi oseba, ki opozarja na neprimerno ravnanje.
Ob tem Verlič poudarja, da morajo obiskovalce najprej izobraziti o primernem vedenju. »Globe so skrajni ukrep pri našem delu, tega si nihče ne želi,« poudarja Verlič. Pred nekaj meseci so na posebej organiziranem dogodku na primer razlagali, kako park obiskati s psom. Medtem ko ljudje zadnja leta vestno odstranjujejo pasje iztrebke, se še vedno najdejo »neseznanjeni« s praviloma, da morajo biti psi ves čas na povodcu in da na travi ne smejo puščati lesenih palic za pasjo igro, saj te otežujejo košnjo.
Poleg omenjenega želijo v parku izboljšati tudi proces pridobivanja dovoljenj za javne prireditve, medtem ko je vandalizma in splošnih težav z odpadki zadnja leta vse manj.
»Osebno menim, da imajo zasluge tudi službe, ki se hitro odzovejo na vandalizem in morebitno smetenje. Če vidimo na tleh odpadke, se nam zdi bolj sprejemljivo, da prispevamo še svoje, enako je z vandalizmom. Vzor je motivacija in takojšnja sanacija je učinkovita preventiva pri ravnanju obiskovalcev. Če je okoli tebe čisto, boš bolj motiviran, da ne smetiš,« meni Verlič.
Boljše sodelovanje z lastniki zemljišč
Poleg vzpostavitve nadzora v parku in izobraževanja obiskovalcev med prednostne naloge, ki so jih zapisali tudi v letni program dela, uvrščajo ukrepe za izboljševanje stanja življenjskega okolja ogroženih in zavarovanih vrst, med drugim recimo avtohtonega hrošča puščavnika, ki ima na tem območju okoli 15 evidentiranih predstavnikov svoje vrste.
»V vsej svoji pestrosti gre za vredno in odlično ohranjeno območje, sploh če ga primerjamo z drugimi prestolnicami,« je prepričan za področje biološke raznovrstnosti zadolženi Luka Šparl, ki si želi, da bi tako tudi ostalo. »Želim, da bi se z dobrim stanjem lahko pohvalili tudi čez trideset, štirideset let in da bi lahko ohranjeno zapustili prihodnjim generacijam. To je največ, kar lahko storimo.«
Med pomembnejšimi nalogami, ki so si jih zadali, je tudi sodelovanje z lastniki zasebnih zemljišč, sicer pa računajo na dobro opravljeno delo. »To je odlična ekipa. In to bo najbolje upravljan krajinski park v Sloveniji,« je v samozavestnem slogu ljubljanskega župana še sklenil direktor Janko Kramžar.
