Tri leta minevajo od takrat, ko je Cinkarna družbi CDM Smith naročila, da pripravi oceno tveganja za zdravje ljudi in okolje ter določi, oceni in primerja možne tehnike sanacije na lokacijah v Celju, Bukovžlaku in Za Travnikom.
Najnovejši rezultati kažejo, da je kadmija preveč le v korenju in krompirju, pa še to le na eni vzorčeni lokaciji, kar pa je delno posledica naravno nizke pH-vrednosti tal in pretekle industrijske dejavnosti na tem območju. Negativnih vplivov na zdravje ljudi pa ni več.
Družba CDM Smith je prebivalcem na območju Bukovžlaka glede vzgoje rastlin na lokaciji s povišano vsebnostjo kadmija v tleh priporočila, da še naprej vzorčijo in analizirajo korenje in krompir s poskusnih polj in da jeseni, ko bodo pobrali pridelke, zemlji dodajo humus in apnenčevo moko. Celjski Cinkarni pa so priporočili izvedbo dodatnih drenaž na severovzhodnem delu odlagališča nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku, za kar so v podjetju že rezervirali 6,4 milijona evrov in se zavezali, da bodo o načrtovanih aktivnostih in rezultatih še naprej sproti obveščali javnost.
Preprečili so prenos onesnaževal
Spomnimo, da so prve okoljske raziskave z vzorčenjem tal in podtalnice leta 2015 na tem območju nakazale povišano vsebnost svinca, arzena in cinka, zato so bila že v naslednjem letu opravljena nekatera sanacijska dela in uvedeni številni ukrepi, s katerimi so preprečili nadaljnje širjenje in prenos onesnaževal.
Prav tako so pretekle preiskave nakazale na možnost vpliva onesnažene viseče podzemne vode, ki priteka iz smeri odlagališča nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku proti severu, na kakovost pridelkov na njivah. Mimogrede, viseča podzemna je tista voda, ki se ujame med nepropustne plasti zemlje (denimo v vodnjakih).
Glavni cilj letošnjih analiz je bil, da bi odkrili vir kadmija na obdelovanih njivah in vrtovih pod odlagališčem nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku. Raziskave so pokazale, da onesnažena viseča podzemna voda in prevoz ostankov praženja piritov iz 80. let na tem območju ne pomenita tveganja za zdravje ljudi.
Odvzeli 51 vzorcev tal
Družba CDM Smith je v skladu s priporočili Evropske agencije za varnost hrane od septembra lani do januarja letos zbirala, analizirala in ocenila tako vzorce pridelkov iz sadovnjakov ter vrtov kakor tudi krme za živino s travnikov pod odlagališčem nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku, s čimer so želeli ugotoviti, kakšno je morebitno toksikološko tveganje za ljudi, ki uživajo pridelke, pridelane na tem območju.
»A je le na eni izmed njiv CDM Smith zaznal znatne koncentracije kadmija v korenju in krompirju. Glede na lokacijo njive s povišanimi vrednostnimi v primerjavi s tistimi, kjer preseganj ni bilo zaznati, pa se je zdelo malo verjetno, da bi povišane koncentracije kadmija v pridelkih izvirale iz onesnažene viseče podzemne vode, ki priteka z odlagališča. Študija je pokazala, da je bolj verjetno, da so vir povišanih koncentracij kadmija v vrtninah sama tla,« je na predstavitvi toksikološke ocene tveganja razložila tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič. Ker pa zbrani podatki niso zadoščali za dokončno oceno, je družba CDM Smith od marca do avgusta letos nadaljevala delo in na parcelah posameznih lastnikov odvzela kar 51 vzorcev tal in še dva vzorca izcedne viseče podzemne vode ter analizirala vsebnost kadmija in pH-vrednost tal.
