Najprej, zakaj moj brat, ki je več kot polovico življenja preživel v Beogradu – kot tudi mnogi drugi, ki sem jih poznal – ni želel biti pokopan tam, ampak v mestu, kjer se je rodil, v družinski grobnici. Gotovo ne zato, ker bi si želel, da bi bil pokopan v betonu, ne pa v zemlji. Očitno nas nekaj posebnega, težko razložljivega, veže na rojstni kraj, starše, spomine iz otroštva itd. Vem za primere naših ekonomskih migrantov, ki so družino pustili brez vsake finančne dediščine, ker so v oporoki izrecno zahtevali, da hočejo biti pokopani v »starem kraju«. A kdor ni transportiral o

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.