Študija, ki so jo izvedli znanstveniki norveške univerze v Bergnu, je zajela 6.000 žensk – profesionalnih čistilk in običajnih gospodinj, in v obdobju dveh desetletij spremljala njihove dihalne sposobnosti. Izkazalo se je, da se je pljučna funkcija v obeh skupinah poslabšala, še posebno pri ženskah, ki delajo kot čistilke, pa tudi pri ženskah, ki svoj dom čistijo enkrat tedensko. Ugotovljene poškodbe pljuč so bile enake, kot če bi pokadile okoli dvajset cigaret na dan.
Kako nevarna so čistila
Preden zavržete vsa čistila za gospodinjstvo, nas strokovnjaki mirijo, da ni vzroka za paniko. Študija se namreč ni osredotočila na to, katerim snovem so bile izpostavljene sodelujoče v njej, zato naj bi bil njihov škodljivi vpliv zgolj predpostavka. A vendar – izvedenci svetujejo, da sleherno čistilo, še posebno belilo in amonijak, uporabljamo le v dobro prezračenih prostorih, in jih nikoli ne mešamo. Če zmešamo čistili, ki vsebujeta ti dve snovi, se sprosti klorov plin, ki je smrtno nevaren, saj lahko povzroči pljučno odpoved.
Kaj pa druge kemikalije?
Tudi številni drugi izdelki za čiščenje so lahko nevarni. Čistila pogosto vsebujejo visoko raven umetnih dišav, ki ustvarjajo vonj po čistem – vsaj tako ta vonj dojemamo. V resnici pa vdihujemo hlapljive organske sestavine, ki pogosto povzročijo alergije, lahko pa so tudi karcinogene in strupene za živčni sistem. Dišave, ki so torej potencialno nevarne kemikalije, proizvajalci uporabljajo za odišavljanje vrste čistil, od mila in pralnega praška do čistila za preproge in osvežilca zraka. Ena običajnih, a najnevarnejših sestavin dišav je stiren, ki ga znanstveniki povezujejo z rakavimi obolenji, je pa tudi strupen za jetra in osrednji živčni sistem. Drugi dve snovi, na kateri bi morali biti pozorni, sta benzofenon (povzroči lahko raka na jetrih) in acetaldehid, ki je prav tako potencialno kancerogen.
Kako preveriti čistila, če vsebujejo nevarne snovi
Pravzaprav težko. Za prebiranje sestavin enega izmed belil oziroma odstranjevalca bakterij, ki jih lahko kupimo tudi pri nas, smo potrebovali povečevalno steklo! Poleg tega ni nujno, da so na embalaži napisane vse sestavine, ki se lahko denimo skrivajo pod oznako »dišava«. Potrošnikom v Evropski uniji uredba REACH daje pravico, da so obveščeni o nevarnih kemikalijah ali izdelkih, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost za zdravje. Uredba nalaga proizvajalcem in trgovcem, da morajo potrošnikom, ki jih povprašajo, ali izdelek vsebuje nevarne kemikalije, pisno odgovoriti v 45 dneh ter jim navesti vse kemikalije s seznama REACH. Za osnovno orientacijo o škodljivosti izdelka pa so nam že znaki za nevarnost, ki morajo biti natisnjeni na embalaži, denimo vnetljivo, jedko, dražljivo …
Varna alternativa so naravna čistila
Če ne želite tvegati, se ozrite raje po okolju in zdravju prijaznih čistilih, ki jih najdemo tudi v naših trgovinah. Druga možnost je, da učinkovita čistila iz naravnih sestavin izdelate doma. Presenečeni bi bili, kaj vse lahko naredimo recimo s sodo bikarbono – od nevtraliziranja vonjav do poliranja oken. Zelo dobri in naravni čistili pa sta tudi limonin sok in beli kis.
