Senatorji so lahko glasovali v skladu s svojo vestjo, in ne v skladu s stališčem svoje stranke. Člani vlade so bili sicer razdeljeni, konservativni predsednik Mauricio Macri pa je bil nevtralen.
Tudi sicer je razprava o legalizaciji pravice do splava razdelila argentinsko družbo. Čeprav je bila Argentina prva latinskoameriška država, ki je leta 2010 uzakonila poroke istospolnih partnerjev, ostaja pod močnim vplivom katoliške cerkve in rojaka papeža Frančiška, ki je bil prej nadškof Buenos Airesa.
Rezultate glasovanja so nasprotniki zakona pozdravili z ognjemetom in vzkliki veselja. Na drugi strani pa so zagovorniki splava začeli jokati. Nekateri demonstranti so se spopadli s policisti, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Zakon bi legaliziral umetno prekinitev nosečnosti v prvih 14 tednih nosečnosti ter po tem obdobju v primerih poškodb fetusa, zaradi katerih otrok ne bi mogel preživeti zunaj maternice.
V Latinski Ameriki splav dovoljen le na Kubi, v Urugvaju in mehiški prestolnici
Tako kot v večini latinskoameriških držav je tudi v Argentini splav prepovedan. Dovoljen je le v primeru posilstva ali ko sta ogrožena življenje ali zdravje matere.
Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo več kot 17 odstotkov od zabeleženih 245 smrti nosečnic v letu 2016 v Argentini posledica splava. Nevladne organizacije medtem opozarjajo, da vsako leto v državi izvedejo več sto tisoč neregistriranih splavov.
V Latinski Ameriki je splav dovoljen v Urugvaju, na Kubi in v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico. V skoraj vseh državah je dovoljen v primeru posilstva ali ogroženosti življenja matere. Popolnoma pa je prepovedan v srednjeameriških državah Salvador, Honduras in Nikaragva.
Na svetu je sicer okoli 20 držav, kjer je umetna prekinitev nosečnosti povsem prepovedana, med njimi je tudi Malta kot edina članica EU.
