Konec julija so v Brežicah končali 490.000 evrov vredno prenovo glavne mestne vpadnice, Bizeljske ceste. Široka cesta je videti lepo prenovljena, z mešanimi površinami za pešce in kolesarje ter urejenimi otoki na križiščih s stranskimi ulicami, ki po navedbah občine preprečujejo parkiranje in izboljšujejo preglednost pri vključevanju na Bizeljsko cesto. Prenova naj bi torej izboljšala varnost vseh udeležencev v prometu. A tako je le na prvi pogled, trdijo uporabniki kolesarskih površin. »Nova ureditev in označbe na vozišču kolesarje silijo v nevarnost. To je nedopustno,« je ogorčen redni uporabnik kolesa Ernest Sečen in kot nekdanji inštruktor vožnje tudi dober poznavalec prometnih predpisov.
Kolesarji v obe smeri skupaj s pešci
»Pločnik je na obeh straneh narejen za dvosmerni promet pešcev in kolesarjev, kar povzroča zmedo. Nerazumljivo je tudi, kako lahko projektant predvidi zgolj en meter široko stezo oziroma prehod za kolesarje, namenjen dvosmernemu prometu. Kako naj se na tem ozkem pasu varno srečata dva kolesarja?«
Sečen ob tem navaja primer kolesarja izpred nekaj dni, ki so ga policisti na Bizeljski cesti opomnili, češ da ne sme voziti po pločniku. Toda kolesar je vozil v skladu z novimi oznakami. Zmeda je torej precejšnja. Na občini pojasnjujejo, da je investicija še »v prevzemanju« ter v obdobju odprave morebitnih napak. »Zato bomo projekt lahko komentirali šele po njegovem formalnem zaključku,« dodajajo.
Po mnenju dolgoletnega kolesarskega vodnika Borisa Papaca iz Brežic gredo rešitve na obnovljeni Bizeljski cesti le delno v pravo smer. »Ureditev prometa je še vedno avtocentrična, torej je vse podrejeno avtomobilu, vsi drugi so kot nebodijihtreba dobili zraven le majhen del prostora, ki pa je zelo konfliktno urejen. Tudi označbe so marsikje nasprotujoče, tako da bodo uporabniki precej zbegani, ponekod se cone križajo tudi z avtobusnimi postajališči.«
Z »elaboratom« seznanja pristojne o nevarnih kolesarskih točkah
Sečen je že leta 2016 na javni obravnavi nastajajoče prometne strategije opozarjal na neprimerne prometne ureditve na brežiških cestah. A kot pravi, prav nobene njegove pripombe ali predloga niso upoštevali. Po končani obnovi Bizeljske ceste se je spet oglasil, tokrat z dopisom, v katerem na 27 straneh v sliki in besedi opisuje po njegovem prepričanju sporne in ponekod celo nevarne ureditve za kolesarje. Dopis je poslal na vse mogoče naslove, od pristojnih ministrstev in policije do občinskih svetnikov. »Pričakujem, da bo na moj dopis, v katerem sem v 49 slikah in opisih natančno razdelal problematiko kolesarskih stez v mestu, nekdo reagiral, napake odpravil in da se bo iskala odgovornost za takšno nevarno stanje.«
Poleg neprimerne ureditve na Bizeljski cesti Sečen navaja tudi druge primere, denimo previsoke robnike pločnikov na začetku kolesarskih površin na več lokacijah v mestu, nenadno prenehanje kolesarske steze (pri mostu na Čatežu), neprimerne prehode za kolesarje ob prehodih za pešce (pri Lidlu) in podobno. Glede kolesarske steze pri mostu na Čatežu na občini pojasnjujejo, da bo pereča problematika urejena z gradnjo novega mostu, ki bo imel tudi površine za kolesarje. Zadeva, ki jo vodi Direkcija za infrastrukturo, je trenutno v fazi priprave projektne dokumentacije.
Inšpektorat: »Večina ugotovitev je pravilnih«
Vodja medobčinskega inšpektorata Martin Cerjak večino Sečnovih ugotovitev priznava kot »argumentirane in pravilne«. Glede mešanih površin za pešce in kolesarje na Bizeljski cesti pa pravi, da nova ureditev pač ne dopušča hitre vožnje, ampak »mestno vožnjo«, s katero lahko kolesar nadzoruje druge udeležence v prometu, po potrebi pa tudi ustavi in kak meter opravi peš. »Kolesarji se hitro prilagodimo novim situacijam, pravzaprav mnogokrat sploh ne razmišljamo več o nevarnih točkah.« Kot dodaja, ne opažajo veliko kršitev, izrekajo pa večinoma opozorila.
Na brežiški občini pravijo, da kolesarske povezave na terenu načrtno vzpostavljajo v zadnjih treh letih. »Kolesarske površine so se v preteklosti izvajale predvsem v sklopu večjih rekonstrukcij križišč. Posledica finančnih omejitev in segmentne izvedbe projektov se žal kaže tudi na terenu.« V novih projektnih dokumentacijah poskušajo kolesarske površine med seboj povezati, a je, kot pravijo, težava tudi denar, saj občina financira kolesarske steze tako na občinskih kot državnih cestah. »Strokovne službe bodo letos izvedle detajlni pregled vseh kolesarskih stez, navezav na obstoječe stanje in prečkanj ter pripravile nabor potrebnih ukrepov za odpravo težav,« dodajajo.
