V Chicagu so pretekli konec tedna zabeležili zelo krvavo statistiko. Od petka zvečer do ponedeljka zgodaj zjutraj je bilo ustreljenih 72 ljudi, od tega trinajst smrtno. Samo v treh urah od pol druge do pol pete zjutraj v nedeljo je bilo ustreljenih in ranjenih skupno 30 ljudi, od tega dvanajst najstnikov. Dve osebi sta bili ubiti, med njima najstnik, ki so ga ustrelili v glavo, je poročal Chicago Sun Times. V enem primeru je več oseb streljalo na skupino moških, ki so stali na dvorišču, osem je bilo ranjenih, v drugem je nekdo streljal na množico, ki se je zabavala na prostem.
Vendar za tretje največje ameriško mesto, ki se že dolgo spoprijema z nasiljem in spopadi tolp, niti te številke niso nekaj ne(za)slišanega. Lani v začetku julija je bil v enem koncu tedna ustreljen kar 101 človek, od teh jih je štirinajst umrlo. Zares pomenljiv pa je podatek, da policija v povezavi z vsemi streljanji pretekli konec tedna ni pridržala niti ene same osebe, sodeč po navedbah ameriških medijev.
Poziv meščanom, naj ne bodo tiho
Zagrenjenost zaradi dogodkov in pomanjkanja ukrepov je bilo čutiti tako v besedah vodje policije kot župana Rahma Emanuela, nekdanjega šefa kabineta predsednika Baracka Obame. Oba sta pozivala očividce in tiste, ki kaj vedo, naj se obrnejo na policijo. Iz izjav seva obup, morda celo polaganje soodgovornosti za nemoč v roke someščanov, ki da ne prijavljajo storilcev, tudi če vedo, kdo so. »V mestu vlada pomanjkanje vrednot o tem, kaj je prav in kaj narobe. Mi kot mesto imamo vsi odgovornost. Če veste, kdo je zločin storil, bodite sosed. Spregovorite,« je dejal župan. Policijski načelnik Eddie T. Johnson je podobno pozval prebivalce Chicaga, naj ne bodo tiho: »Nekdo ve, kdo je to zagrešil… S tem, da kot skupnost glede tega nič ne naredimo, pošiljamo sporočilo, da so ti zločini dopustni.«
Meščani so sicer večkrat organizirali proteste proti nasilju, ki naganja strah v kosti mnogim od 2,7 milijona prebivalcev. Prejšnji mesec je več tisoč protestnikov zaprlo eno glavnih prometnic. Protestirali so proti več kot šeststo smrtnim žrtvam streljanja v mestu lani in zahtevali strožjo zakonodajo glede prodaje in posesti orožja. Vendar je bila glavna tematika, ki se je razvila iz tega dogodka, prelaganje odgovornosti za prometni kaos, ki je nastal zaradi protesta.
Lani je bilo v Chicagu ustreljenih 3457 oseb, kar je pravzaprav spodbuden podatek, saj je bilo leto prej ustreljenih še tisoč oseb več. Leto 2016 j bilo v tem pogledu najhujše za Chicago v tem tisočletju.
Zaradi teh statistik je mesto pogosto na tapeti, ko se vrtijo nacionalne debate o pravici do posesti orožja. Ker mestu vladajo demokrati, ga posebno radi omenjajo republikanci pri dokazovanju svojih trditev, da ostrejša zakonodaja glede pravice do nakupa in posesti orožja ne pomeni manj žrtev streljanja. Predsednik Donald Trump je Chicago še med kampanjo redno navajal kot primer slabo vodenega mesta, njegov odvetnik Rudy Guliani pa je v ponedeljek denimo tvitnil, da »so umori v Chicagu neposreden rezultat desetletja dolge enostrankarske vladavine demokratov«.
Chicaške tolpe
Zvezna država Illinois, kjer leži Chicago, ima res enega strožjih zakonov glede nakupa in posesti orožja v ZDA, vendar pa mesto leži blizu meje z Indiano in Wisconsinom, ki imata te zakone precej manj omejevalne. Študija univerze v Chicagu je leta 2015 pokazala, da iz teh dveh držav prihaja 60 odstotkov novega orožja, ki ga v svojih obračunih uporabljajo chicaške tolpe.
Prav slednje so eden največjih problemov mesta. V Chicagu je aktivnih vsaj 59 tolp, znotraj njih je več kot 2400 napol avtonomnih frakcij s skupno približno 100.000 člani, piše v posodobljeni Knjigi o tolpah, ki jo je junija objavila chicaška komisija za boj proti kriminalu. Gre pravzaprav za priročnik, ki pomaga policistom in drugim v boju proti tolpam, ki so dejavne v večini predmestij, kažejo podatki policije. Naraščanje nasilja pa pripisujejo tudi posledicam uspešnega pregona velikih voditeljev tolp – ko so jih v Chicagu polovili in pozaprli, se je posredno povečal kriminal, saj se je porušila hierarhična struktura, ki je zagotavljala več discipline in manj samovoljnega ravnanja članov tolp, navaja študija.
