Venezuelske varnostne sile so v rekordnem času identificirale in aretirale krivce za sobotni poskus atentata z brezpilotnimi letali na 55-letnega predsednika države Nicolasa Madura. Vlada je sporočila, da ji je tudi znano, kdo je naročnik neuspelega terorističnega napada, to so opozicija, Kolumbija in ZDA. Uradni podatki o dogajanju pa so kontradiktorni in dokaj nelogični. Politična opozicija se boji, da bo vlada poskus atentata uporabila kot opravičilo za še večjo represijo in utrditev Madura na oblasti.
Trije visoki politiki, tri zgodbe
V soboto zvečer se je tri ure po poskusu atentata Maduro pojavil na televiziji. Dejal je: »Danes so me poskušali ubiti z brezpilotnimi letali,« in povedal, da so storilce že identificirali, aretirali in obsodili. V nedeljo je minister za komunikacije in informacije Jorge Rodriguez v intervjuju za rusko medijsko agencijo Sputnik pojasnil, da so v atentatu odjeknile tri eksplozije, ki so jih sprožila tri brezpilotna letala, opremljena z eksplozivi. Prvo letalo je po njegovih besedah razneslo nasproti odra, kjer je govoril Maduro, drugo se je dvignilo in eksplodiralo nad desno stranjo odra, tretje pa je spremenilo smer in eksplodiralo v večnadstropni stavbi južno od odra.
Prav tako v nedeljo je na venezuelski nacionalni televizijski mreži minister za notranje zadeve in pravosodje Nestor Reverol dogodke opisal malo drugače. Dejal je, da sta eksplodirali dve brezpilotni letali tipa DJI M600, ki sta nosili vsaka po en kilogram eksploziva tipa C4. Prvo je razneslo blizu odra, kjer je stal Maduro, drugo naj bi zgubilo nadzor in padlo v prvo nadstropje bližnje stavbe in tam eksplodiralo. Ne omenja pa tretjega letala. Zanimivo je tudi, da oba ministra omenjata sedem ranjenih vojakov, nobeden od njiju pa ne omenja treh oseb iz bližnje stavbe, o katerih poročajo venezuelski mediji. Reverol je še povedal, da je bilo aretiranih in identificiranih šest teroristov, da so zasegli več vozil in preiskali več hotelov v glavnem mestu ter pridobili pomembne dokaze.
Istega dne je minister za zunanje zadeve Jorge Arreaza na pogovoru s tujimi veleposlaniki v Caracasu dodal, da je eden od aretiranih sodeloval v napadu na kasarno Fuerte Paramacay. Gre za oborožen napad skupine uporniških vojakov na kasarno v zvezni državi Carabobo 5. avgusta lani. Med pripadniki te skupine je bil tudi pilot policijskega helikopterja Oscar Perez, ki je bil s še šestimi drugimi januarja letos ubit v spopadu z varnostnimi silami. Arreaza je tujim diplomatom dejal, da je bil Perezov načrt ubiti Madura.
So tajne službe vedele vnaprej?
A se zadeve nekoliko zapletajo, če k temu, kar so povedali Maduro in njegovi ministri, dodamo, da je bil zračni prostor nad krajem, kjer se je v soboto mudil venezuelski predsednik, varovan z elektromagnetnimi aparaturami za motenje radijskih frekvenc z namenom ovirati vodenje brezpilotnih letal, da so eno letalo varnostniki sestrelili in da je policija hotel, kjer naj bi se zadrževali ti teroristi, malodane takoj po poskusu atentata obkolila, nemudoma preiskala in ob tem našla še en kilogram eksploziva. Ne gre sklepati, da atentat ni bil izveden, gre za pomislek, da so vladne tajne službe vedele za zaroto in so bile pripravljene. Vprašanja, ki se ob tem postavljajo, so, od kod ministru Rodriguezu informacija o treh eksplozijah oziroma treh letalih in kako to, da so bili teroristi že v treh urah identificirani, aretirani in obsojeni.
In to se dogaja prav zdaj, ko je država v razsulu, ko predsednika celo chavistična struja v njegovi stranki obtožuje nesposobnosti in odgovornosti za nastale razmere. Madurovi argumenti, da je za vse kriva sabotaža desne opozicije v povezavi z ameriškim imperializmom, tako niso preveč prepričljivi. Kot žrtev poskusa atentata zdaj pričakuje, da bodo njegovi argumenti bolj sprejemljivi in da bo razumevanje za težave, ki še prihajajo, večje.
