Po več kot štirih letih državljanske vojne v Južnem Sudanu sta predsednik države Salva Kiir in nekdanji podpredsednik, v zadnjih letih pa voditelj glavne uporniške skupine Riek Machar v Kartumu podpisala sporazum o dokončnem premirju, ki predvideva oblikovanje prehodne vlade. Južni Sudan je postal neodvisen z odcepitvijo od Sudana leta 2011, državljanska vojna pa se je začela dve leti pozneje, ko je predsednik Kiir podpredsednika Macharja obtožil, da je poskušal izvesti državni udar. Spopadi so do letos zahtevali več deset tisoč življenj, tretjina od 12 milijonov prebivalcev Južnega Sudana je razseljenih, zaradi uničenih naftovodov pa je povsem dotolčeno gospodarstvo, ki temelji predvsem na črpanju nafte.
Veliko interesentov za vojno
V vojni je šlo za osebno rivalstvo med Kiirom in Macharjem, a tudi za etnični konflikt med ljudstvom Dinko, ki predstavlja tretjino prebivalcev in katerega voditelj je Kiir, ter ljudstvom Nuer, ki predstavlja petino prebivalcev in katerega voditelj je Machar. Velik del odgovornosti za to vojno ima sudanski predsednik Omar Al Bašir. Ta je hujskal Macharja proti Kiiru, ker nafta, ki se črpa v pretežno krščansko animističnem Južnem Sudanu, ni več pritekala v muslimanski Sudan, ker je slednji ni redno plačeval.
Menda so Macharja z orožjem oskrbovale tudi ZDA, ki naj bi na ta način nastopile proti zavezništvu med Kiirom in Kitajsko. Nekateri v tem vidijo novo hladno vojno, v kateri je Kitajska prevzela vlogo ZSSR. Problem je tudi v tem, da ima ljudstvo Dinka novo državo za svoj vojni plen iz časov upora proti arabskemu severu.
Pika na i še ni postavljena
V nedeljo pa sta Kiir in Machar v Kartumu z veliko zavzetostjo podpisala sporazum, po katerem bo Machar spet podpredsednik v vladi nacionalne enotnosti. Na slovesnosti so bili navzoči gostitelj Al Bašir ter predsedniki Kenije, Ugande in Džibutija, pa tudi predstavnik ZDA. »Danes ne slavi samo Južni Sudan, ampak ves svet,« je dejal Machar.
»Vse pozivam, naj bo sporazum, ki smo ga podpisali danes, konec vojne v naši državi,« je dejal Kiir, ki se je že junija z Macharjem dogovoril o premirju. Pogajanja o dokončnem mirovnem sporazumu se bodo še nadaljevala. Treba bo skleniti končni dogovor o prehodni vladi, ki bi bila na oblasti tri leta. Sicer je leta 2015 podpisani sporazum o miru in delitvi oblasti padel v vodo po novih krvavih spopadih, toda Kiir je zdaj prepričan, da se to ne bo ponovilo, ker sporazum tokrat ni bil vsiljen obema stranema. Zavzema pa se tudi za to, da bi mir zagotovil tudi Varnostni svet ZN.
Kiir se sicer pritožuje, da naj bi bilo po sporazumu preveč ministrov (35), preveč poslancev (550) in preveč podpredsednikov (5). »Kako jih bomo plačali? Potrebovali bodo varnostnike, avtomobile, hiše.« Al Bašir je odvrnil, da se bo vse to uredilo in da je zdaj glavna naloga Južnega Sudana ponovno črpanje nafte, ki je ima ta mlada država zelo veliko.
