Ameriške carine, ki jih je Donald Trump vse od spomladi uvajal proti Kitajski, so na cesarstvu sredine pustile sledi. Upočasnjena gospodarska rast in padajoča vrednost juana sta zaznamovali kitajsko gospodarstvo v zadnjih mesecih. Obeti tudi niso najbolj spodbudni. Politbiro komunistične stranke opozarja pred velikimi zunanjimi izzivi, s katerimi se bo morala soočiti država. Čeprav naj bi državi še letos uspelo izpolniti cilj načrtovane 6,5-odstotne gospodarske rasti, naj bi do ohlajanja rasti začelo prihajati prihodnje leto in leta 2020.
Kitajska huje prizadeta od ZDA
Kljub tem napovedim Svetovnega monetarnega sklada država še poskuša ohraniti tempo uvajanja protiukrepov na ameriške carine, vendar zaradi manjšega ameriškega uvoza njene trgovinske ovire ne premorejo tolikšne moči kot Trumpove. Ameriški predsednik Donald Trump je navdušen, da carine učinkujejo precej bolj, kot je kdo pričakoval. »Kitajska, ki ji prvič proti nam kaže slabo, mora potrošiti celo bogastvo za reklame in PR, da bi politike prepričala in prestrašila, naj se mi zoperstavijo zaradi carin. A te so dejansko prizadele njihovo gospodarstvo. Tudi druge države. Ker zmagujemo, moramo ostati močni!« se je pred dnevi veselil ameriški predsednik.
Čeprav se ZDA in Kitajska neformalno pogovarjajo o obnoviti dialoga glede trgovinskih vprašanj, se medtem nadaljuje spirala ukrepov in protiukrepov ter visokih retoričnih groženj iz ene ter druge prestolnice. Kitajska je kot protiukrep napovedanim ameriškim carinam na 200 milijard kitajskega uvoza najavila carine na 60 milijard dolarjev vredne proizvode ameriškega uvoza. V Pekingu so objavili seznam 5207 proizvodov, ki jih nameravajo ocariniti s 5- do 25-odstotno dajatveno stopnjo. Med proizvodi, za katere nameravajo Kitajci uvesti najvišje carinske stopnje, je poleg kmetijskih izdelkov in mesa tudi utekočinjen zemeljski plin.
Kako se bo končala oziroma nadaljevala trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, ki je na globalnem prizorišču vse bolj začela najedati vodstveni položaj Amerike, si ne upa napovedati nihče. Čeprav znotraj ameriške administracije obstajata dve različni struji, kako naj se s Kitajsko vodijo prihodnji trgovinski odnosi, se za zdaj zdi, da bodo ZDA nadaljevale po trši Trumpovi liniji. Po treh krogih carinskega pingponga med Washingtonom in Pekingom, sta obe strani že utrpeli precejšnje udarce. Kitajska je s svojimi odpovedmi nakupov ameriške soje močno prizadela tamkajšnje proizvajalce, ki so si morali poiskati nova tržišča v jugovzhodni Aziji za svoj pridelek. Ameriška administracija je morala s kmetijskimi subvencijami na pomoč priskočiti kmetijskemu sektorju. Toda kljub temu udarcu za ZDA je bila v ameriško-kitajski trgovinski vojni vsaj za zdaj precej močneje ranjena Kitajska. Ta je namreč zaradi svojega večjega izvoza na ameriško tržišče bolj izpostavljena tamkajšnjim carinam.
Poskus stabilizacije juana
Kar 6-odstotna izguba vrednosti juana v zgolj dveh mesecih in 17-odstotna vrednost šanghajskega borznega indeksa, s čimer je kitajski borzni trg izgubil drugo mesto na svetu, sta v Pekingu poskrbeli za alarm. Čeprav je predsednik Donald Trump v minulih tednih devalvacijo juana označil za še en poskus spodkopavanja ameriškega gospodarstva z namerno oslabljeno kitajsko valuto, ki služi tamkajšnjim izvoznikom, pa znakov, da so države še pred valutno vojno, ni. Iste obtožbe kot proti juanu je Trump usul tudi proti evru, a je do zmanjšanja vrednosti evropske valute – podobno kot kitajske – prišlo predvsem zaradi negotovosti, ki so izvirale prav iz trgovinskih zaostrovanj iz Washingtona.
Kitajska centralna banka je valuto poskušala stabilizirati tudi s povsem nepričakovanim pozivom skladom tveganega kapitala (hedge skladom), da juan ni primerna valuta za kratkoročne valutne posle. Ali bo podražitev kratkoročnih valutnih poslov zadosten ukrep za stabilizacijo juana, ni jasno, tudi zato, ker skladov tveganega kapitala, ki se še poslužujejo takšnega trgovanja, na Kitajskem ni več veliko.
