Pretekli teden se je nadaljevala sezona objav poslovnih rezultatov za drugo koledarsko četrtletje, vlagatelji pa so s pozornostjo spremljali objavo največje borzne družbe Apple. Proizvajalec iphonov, ipadov in macov je v preteklem četrtletju z rezultati navdušil vlagatelje, saj sta rast dobička na delnico (+40 odstotkov) in prihodka (+17 odstotkov) glede na enako lansko obdobje presegla pričakovanja. Navdušenje analitikov in vlagateljev je dvignilo tečaj delnice družbe Apple, katere vrednost je proti koncu tedna porasla na več kot 1000 milijard dolarjev. Prva družba, ki je sicer presegla ta mejnik, je bila konec leta 2007 kitajska naftna družba PetroChina, a je njena vrednost z znižanjem cene nafte s skoraj 150 dolarjev na sodček pod 40 dolarjev hitro zopet upadla pod 1000 milijard dolarjev. Kot zanimivost, po tržni vrednosti prvih pet mest med borznimi družbami zasedajo podjetja iz tehnološkega sektorja, in sicer Applu za ovratnik dihajo po vrsti še Amazon, Alphabet, Microsoft in Facebook. Kljub novim mejnikom sta zadnja dva tedna vlagateljem v tehnološke delnice povzročala tudi sive lase. Nedoseganje visokih pričakovanj je ob objavi rezultatov namreč prestrašilo vlagatelje v družbi Facebook in Tencent, katerih skupna vrednost je upadla za skoraj 300 milijard dolarjev.
Evrsko območje je tudi v tretje četrtletje vstopilo z upočasnjenim tempom. Ključna razloga za znižanje julijske vrednosti anketnega indeksa prihodnje proizvodne in storitvene aktivnosti sta v drugi najpočasnejši rasti naročil v skoraj dveh letih in posledičnem znižanju podjetniškega optimizma na 20-mesečno dno. Omenjeno kaže na krepitev negotovosti pri evropskih podjetjih zaradi zaostrovanja trgovinske retorike in morebitnih negativnih posledic za proizvodnjo. Kljub vsemu rast domačega povpraševanja daje podporo evrskemu gospodarstvu. Upočasnitev rasti v območju evra je sicer potrdila tudi 0,3-odstotna gospodarska rast v letošnjem drugem četrtletju, kar je najmanj v zadnjih dveh letih. Za zgrinjanje črnih oblakov nad Evropo je poskrbela tudi Italija, kjer je zasedanje italijanskih ministrov, ki so razpravljali o proračunu za prihodnje leto, krepilo nervozo med vlagatelji. Letna zahtevana donosnost 10-letne italijanske državne obveznice, ki je proti koncu tedna porasla nad 3 odstotke, je po izjavi evru naklonjenega finančnega ministra Trie, da je z osnutkom proračuna zadovoljen, znova upadla pod to mejo.
Za krepitev negotovosti na kapitalskih trgih je poskrbelo tudi zaostrovanje trgovinske retorike med ZDA in Kitajsko. Kitajci so namreč pripravili seznam ameriških izdelkov v skupni vrednosti 60 milijard dolarjev, ki bodo podvrženi od 5- do 25-odstotnim carinam, če bodo Američani uvedli carine na dodatnih 200 milijard dolarjev kitajskih izdelkov. Bolj kot same carine nervozo na kapitalske trge vnašajo povračilni ukrepi Kitajske na vsakokratno napoved ameriških carin, kar bi lahko vodilo v stopnjevanje konflikta med velesilama. V nemilosti vlagateljev so se znova znašle turške delnice, ki so letos izgubile približno tretjino evrske vrednosti. Turška lira je namreč po uvedbi ameriških sankcij upadla na zgodovinsko dno, letna zahtevana donosnost 10-letne turške državne obveznice pa se je močno približala 20 odstotkom.
