Česa takega Španija, ki je sicer vajena stavk, še ni doživela. Največja stavka na tisoče tradicionalnih taksistov, ki je trajala skoraj ves teden, je ohromila promet v središčih Madrida in Barcelone, razširila pa se je še v številna druga španska mesta. S svojimi vozili so zasedli ceste v mestnih jedrih in postavili šotore na pločnikih, v katerih so prespali več noči. Grozili so, da bodo ves preostali del vrhunca poletne turistične sezone, ki traja od začetka do konca avgusta, ohromili glavna transportna središča, kot so letališča in železniške postaje. Poleg tega naj bi blokirali promet na španski meji s Francijo, kar bi prineslo kaos za desettisoče Britancev, Francozov in drugih, ki se avgusta odpeljejo na počitnice v Španijo, a tega nazadnje niso storili.
Počitnikarji v skrbeh
Štiri milijone britanskih počitnikarjev, ki avgusta obiščejo Španijo, je bilo v skrbeh, da jih bodo pričakale ne samo izjemno visoke temperature, trenutno v večjem delu Španije in Portugalske več kot štirideset stopinj Celzija (ponekod do 47, kar je skoraj rekordna evropska poletna temperatura, 48 stopinj so namreč namerili leta 1977 v Grčiji), ampak tudi kaos na letališčih in v številnih mestih. Na njihovo srečo so taksisti prekinili stavko, nadaljevanje obračuna z vlado in Uberjem ter drugimi podobnimi ponudniki taksi storitev pa napovedali za september. Vzroki za začasno minulo krizo, ki jo je prinesla stavka na tisoče bojevitih taksistov, niso ne novi ne presenetljivi.
Stavka je posledica nerešenega spora med združenji tradicionalnih taksistov, ki so desetletja ponujali edino obliko zasebnega prevoza, in vse bolj priljubljenimi ponudniki taksi storitev, družb Uber, Cabify in njima podobnih, pa ne samo v Španiji, ampak povsod po svetu. Pravijo jim VTC-družbe, po francoskem izrazu za »zasebne vozniške storitve«, ki niso povezane s taksi družbami. Naročiti jih je mogoče s pomočjo aplikacije na pametnih telefonih, na katerih je mogoče slediti naročenemu taksiju. Hitrejši in veliko cenejši so od tradicionalnih taksijev in za njihove storitve ne potrebuješ gotovine ali kartice. Vse je urejeno prek interneta oziroma pametnega telefona.
Bilo je zelo vroče
Številni tradicionalni taksisti so se znašali nad vozili konkurence, ki se je začela z Uberjem. Brcali so vanje, jim razbijali okna, jih poskušali prevračati. Preganjali in napadli so tudi več voznikov. Osemdeset različnih tovrstnih napadov bodo obravnavala sodišča.
Stavka se je začela v katalonski prestolnici Barceloni, čeprav je oblast tam najbolj poskušala pomagati tradicionalnim taksistom. Hotela je dovoliti en sam uberjevski taksi na vsakih trideset tradicionalnih. Ker je v Barceloni okoli 15.000 tradicionalnih taksistov, bi to pomenilo, da bi dovolili samo 500 uberjevskih taksistov. Za primerjavo: v Londonu naj bi bilo 40.000 uberjevskih taksistov. Pristojno katalonsko sodišče je to potezo oblasti razglasilo za nezakonito. Tradicionalni taksisti pa sprožili stavko, ki se je iz Barcelone razširila v druga mesta, kot so Madrid, Zaragoza, Sevilla, Valencia, Alicante, Malaga in Bilbao. Uber in njim podobni so delovali po svojih najboljših močeh, a njihove storitve so bile omejene zaradi strahu voznikov pred napadi. V Barceloni, kjer je Uber zaradi napadov za en dan ukinil delovanje, so imeli restavracije in nočni klubi zato trideset odstotkov manjši obisk.
Trditve sprtih
Tradicionalni taksisti, ki trdijo, da so žrtve nepoštene konkurence in da Uber ter njim podobne taksi službe ogrožajo njihovo preživetje, nočejo privoliti v »katalonsko rešitev« (en uberjevski taksist na vsakih trideset tradicionalnih). Trenutno razmerje med njimi je pet proti ena. Španska komisija za konkurenčnost si prizadeva ugotoviti razmerje, ki bi zadovoljilo vse. Unaauto, združenje, ki zastopa VTC-družbe, tradicionalnim taksistom očita izsiljevanje kot boj proti konkurenci in poveličevanje lastnega poklica. Taksisti namreč upravičeno trdijo, da vozniki VTC-družb niso poklicni vozniki taksija, zanje lahko dela tako rekoč kdor koli. Ni jim treba iti skozi vsaj v Španiji dolgotrajen, drag in zahteven postopek pridobitve dovoljenja, prav tako jim ni treba plačevati posebnega zavarovanja in se prijaviti pri lokalnih oblasteh. Zato imajo vozniki Uberja in drugih podobnih prevoznih služb neprimerljivo manjše stroške, saj jim ti vzamejo zelo majhno provizijo. VTC-družbe tudi obtožujejo, da ne plačujejo primernih davkov v državah, v katerih delujejo.
Strank pa nič od tega (še) ne zanima, ker rade plačajo polovico ali še manj za preprostejše naročanje prevoza in hitrejšo izvedbo.
