Kot je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, »določene države eksplicitno izražajo nacionalizem in modernizirajo svoje jedrske arzenale«, pri tem pa poimensko ni omenil nobene. Dodal je, da te države oživljajo napetosti, ki so se zmanjšale s koncem hladne vojne.
V letu, ko je ameriški predsednik Donald Trump obljubil povečanje količine ameriških zalog jedrskega orožja, je župan Hirošime pozval k prepovedi jedrskega orožja. »Če bo človeška družina pozabila zgodovino ali se ne bo več soočala z njo, bi lahko znova zagrešili strašno napako. Prav zato moramo še naprej govoriti o Hirošimi,« je poudaril.
Japonski premier Shinzo Abe, čigar vlada je odločila, da Japonska ne bo podpisala pogodbe ZN o prepovedi jedrskega orožja, pa je na današnji slovesnosti izpostavil, da je Japonska odgovorna za premostitev prepada med državami z jedrskim orožjem in tistimi, ki ga nimajo. Dejal je še, da bo njegova država vodilna v mednarodni skupnosti v prizadevanjih za zmanjšanje količine jedrskega orožja.
Posledice vidne še danes
Nad Hirošimo je 6. avgusta 1945 ob 8.15 po lokalnem času na višini 567 metrov eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy (deček). Eksplozija je povzročila udarni val, ki je z močjo 35 ton na kvadratni meter in hitrostjo 440 metrov na sekundo ubil ljudi in uničil stavbe.
V krogu 500 metrov okrog središča eksplozije so skoraj takoj umrli vsi ljudje. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi. Kasnejše posledice izpostavljenosti sevanju pa se vse do danes med drugim kažejo v obliki raka na ščitnici, pljučih, dojkah in levkemije.
Tri dni kasneje je napad z jedrskim orožjem doživelo še mesto Nagasaki. Nad njim je eksplodirala bomba z imenom Fat man ali Debelinko s plutonijevo sredico. Za posledicami eksplozije je takoj umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice terjale več kot 70.000 žrtev.
Japonska je šest dni po napadu na Nagasaki razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna.
