Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem zdaj že prislovičnem stilu z enim samim tvitom izničil prizadevanja tistih sodelavcev, ki se še trudijo, da bi zgradili kolikor toliko dosledno zgodbo o njegovem ravnanju in védenju. V nedeljo je tako prostodušno razkril, da so bili povod za razvpito srečanje njegovega sina Donalda v začetku junija 2016 z ruskimi predstavniki v družinski stolpnici v New Yorku obeti za pridobitev obremenjujočih informacij o tekmici na predsedniških volitvah Hillary Clinton. »To je bilo srečanje, da bi dobil informacije o nasprotnici,« je zapisal Trump ter ob pripombi, da se takšno paberkovanje v politiki stalno dogaja, zatrdil, da je tudi povsem legalno.
Nenehno spreminjanje zgodbe
Ameriški mediji so se pred tem razpisali, da bi se lahko Donald mlajši zaradi srečanja z rusko odvetnico Natalijo Veselnickajo znašel v resnih težavah ob preiskavi ruskega vpletanja v ameriške predsedniške volitve, ki jo zagrizeno in na široko vodi posebni tožilec Robert Mueller. Brskanje po ozadju političnih tekmecev v volilnih kampanjah velja za rutinsko, sporno pa je, če so v to vključeni predstavniki iz držav, ki jih ZDA opredeljujejo za sovražne. In Rusija je bila leta 2016 (in je še) vključno z več svojimi vladnimi predstavniki pod ameriškimi sankcijami.
Da so Trumpovega sina na sestanek z ruskimi predstavniki v Trumpovi stolpnici zmamili obeti političnih umazanij Clintonove, je znano že dalj časa. Sprva je Donald mlajši sicer sporočil, da je rusko odvetnico zanimala usoda ameriškega zakona o sankcijah proti kršiteljem človekovih pravic v Rusiji. Sprejem tega zakona leta 2012 je spodbudil primer ruskega borca proti korupciji Sergeja Magnitskega, ki je tri leta prej v sumljivih okoliščinah umrl v ruskem priporu. Duma je v odgovor na ameriške sankcije prepovedala posvojitve ruskih otrok s strani Američanov, pri čemer je, podobno kot ameriški kongres, za utemeljitev uporabila nesrečno usodo posvojenega Dmitrija Jakovljeva, ki ga je njegov ameriški oče pustil v pregretem avtomobilu. Ostalo je nejasno, ali je – kot so v času velikega curljanja prek neimenovanih virov v začetku Trumpovega mandata poročali ameriški mediji – izjavo Donalda mlajšega o naravi srečanja z ruskimi predstavniki narekoval kar njegov oče, torej predsednik ZDA. Vsekakor pa jo je kmalu zatem spremenil in s tem dal vedeti, da so ga dejansko pritegnile obljubljene informacije v škodo Clintonove, saj je želel očetu »brez njegove vednosti pomagati v kampanji«.
Kakšno je bilo dogovarjanje
Trumpovo vztrajno zanikanje sodelovanja z ruskimi predstavniki med volilno kampanjo z glasnim ponavljanjem »nobenega dogovarjanja ni bilo« je prejšnji teden že doživelo eno spremembo. Očitno po nasvetu svojih odvetnikov predsednik zdaj razglaša, da »tajno dogovarjanje ni kaznivo«. To je res, razen če Mueller ne izbrska zarotniškega dogovarjanja s tujim državljanom z namenom vplivanja na ameriške volitve. V tem primeru bi po trditvah ameriških pravnih izvedencev šlo za kršitev več zakonov.
Da Trumpa vse bolj skrbi Muellerjeva preiskava, kaže tudi njegova nedavna odkrita zahteva pravosodnemu ministru Jeffu Sessionsu, da konča ta »lov na čarovnice«. Pri tem pa nima niti podpore iz republikanskih vrst, saj je denimo Ed Royce, predsedujoči odboru za zunanje zadeve v predstavniškem domu, dejal, da bi »moral biti predsednik odkrit do Američanov glede grožnje, ki jo za naš volilni sistem predstavljata Rusija in še posebej Putin«.
