Ljubljana bo danes po Mariboru postala drugo slovensko mesto, vključeno v mednarodni projekt Stolpersteine, s katerim se po Evropi spominjajo žrtev nacizma. Potem ko so v Mariboru na treh lokacijah postavili dvanajst spominskih tlakovcev, bodo v Ljubljani postavili 23 stolpersteinov oziroma spotikavcev.

Avtor projekta je nemški umetnik Gunter Deming, ki je leta 1992 začel s postavljanjem deset krat deset centimetrov velikih betonskih kock z medeninastimi ploščami. Pritrjeval jih je na pločnike pred stavbami, v katerih so živele žrtve holokavsta. Do sedaj je v 22 državah postavil že 60.000 takšnih betonskih kock, ki jih je poimenoval spotikavci. Prvega je namestil v Kölnu, petdeset let po tem, ko je Himmler odredil deportacijo Sintov in Romov v koncentracijska taborišča. Tako je ustvaril največji necentraliziran spomenik na svetu. Demingova dela so imela sicer vedno politično sporočilo. Med drugim je med vietnamsko vojno v Berlinu razvil ameriško zastavo, na kateri so bile namesto zvezdic lobanje, zato so ga aretirali. Deming bo imel v Ljubljani danes kratko predavanje.

Prva kamna bodo položili danes

Napis na vsakem kamnu se začne s »Tukaj je živel« ali »Tukaj je živela«, nato sledi ime človeka, žrtve nacizma. Takšne kamne bo dobilo 23 Judov, ki so, preden so jih odpeljali v koncentracijska taborišča, živeli v Ljubljani. Prva dva kamna bodo položili danes ob 10. uri na Cankarjevem nabrežju 1, potem bo sledilo polaganje drugih kamnov po prestolnici, zadnjega bodo položili na Križevniški ulici 7, ko se bo v Judovskem kulturnem centru začela tudi instalacija avtorjev Mirana Moharja in Vadima Fiškina, posvečena 587 slovenskim žrtvam holokavsta. Videti bo mogoče tudi serijo portretov Vuka Čosića Rekonstruirani portreti izbrisanih ljubljanskih judovskih someščanov.

»Za Slovenijo in judovsko skupnost pri nas je ta dogodek ogromnega pomena. Slovenija do zdaj ni imela spomenika za slovenske Jude, žrtve holokavsta. To je prvi takšen spomenik, ki pa ni klasičen, saj žrtve poskuša personalizirati,« je dejal predsednik judovske skupnosti Robert Waltl. Projekt se bo sicer nadaljeval še dve leti, ko bodo postavili še več takšnih spominskih kamnov, a ne gre pričakovati, da bo vsaka žrtev dobila svoj kamen, saj so za to potrebni natančni osebni podatki, ki jih za vse ni. »Vsak podatek o žrtvah stoodstotno preverimo,« je dodal Waltl, ki se je skupaj z direktorjem mariborske sinagoge Borisom Hajdinjakom eno leto ukvarjal z zbiranjem podatkov.

»Gre za simbolno gesto«

Waltl pravi, da niti nimajo namena, da bi na kamnite kocke zapisali vsa imena žrtev, saj gre za simbolno gesto, ki ni le spomin na preteklost, ampak tudi opozorilo za sedanjost in prihodnost. »Ne želimo narediti mogočnega spomenika visoke likovne vrednosti, ampak opozoriti, da se je iztrebljanje na verski in nacionalni osnovi pri nas dogajalo. Gesta je pomembna tudi zato, ker je v Sloveniji v zadnjem času prihajalo do zanikanja holokavsta,« je dodal. Podobne grozote so se dogajale tudi po holokavstu, na primer v Ruandi in Srebrenici, in se še vedno dogajajo, na primer na Bližnjem vzhodu, ta spomenik pa bo opozorilo za to.

Pred drugo svetovno vojno je v Ljubljani živelo 160 Judov, v času italijanske okupacije pa se jim je pridružilo še približno tisoč judovskih beguncev. Po kapitulaciji Italije so nacisti uničil devetdeset odstotkov slovenske judovske skupnosti. Danes je v slovenski judovski skupnosti aktivnih približno petdeset Judov.