Znano je, da imamo poleti in med športno aktivnostjo precej večje potrebe po zaužitju tekočine. O tem, koliko popiti, imajo različni športni poznavalci in strokovnjaki s področja medicine različna mnenja, vsi pa soglašajo, da je količina tekočine odvisna od vrste športa, s katerim se ukvarjamo. Prav tako sta pomembna tudi trajanje vadbe in podatek, kako močno je potenje posameznika in s tem izgubljanje soli. Nepisano pravilo je, da zlasti pri daljših aerobnih aktivnostih, kot so kolesarjenje, planinarjenje ali tek, pijemo ves čas po malem, tudi pred vadbo in po njej.
Najprimernejši so voda, izotonični napitki, ki telesu povrnejo izgubljene minerale, in razredčeni sadni sokovi. Tekočino si je treba privoščiti že pred treningom, saj žeja vselej zamuja z opozorili. Znanki dehidracije se najpogosteje kažejo kot suha usta, huda žeja, zelo malo ali celo nič urina, utrujenost, mišična šibkost, vrtoglavica in omotičnost. Ob hujši obliki dehidracije je treba poiskati zdravniško pomoč, saj lahko pride do vročinskega udara ali kolapsa.
To se zgodi takrat, ko se organizem, izpostavljen vročini in dehidraciji, začne pregrevati. Ker lahko pride celo do nezavesti, je treba športnika v takem primeru čim prej ohladiti. V senci ga polivamo z vodo (tudi po glavi), pripravimo mu hladno kopel in mu zagotovimo pitje dovolj tekočine. Ta ne sme biti hladna, saj lahko povzroči trebušne krče.
Ustrezna prehrana
Odrasel človek naj bi na dan spil približno en liter tekočine na 25 kilogramov telesne teže, seveda pa se potreba po tekočini zaradi aktivnosti močno poveča. Nasprotno lahko pretiravanje z zaužitjem tekočine med aktivnostjo, še posebno takrat, kadar ne nadomeščamo izgubljene soli in pijemo zgolj vodo, močno preobremeni naš želodec ali ledvice. Do želodčnih težav lahko pride tudi po aktivnosti, če izgubljeno tekočino zaužijemo prehladno ali naenkrat.
Prav tako morajo športniki v poletnih dneh posebno pozornost nameniti ustrezni prehrani. Jedi naj bodo lahko prebavljive, na jedilniku naj bo čim več več svežega sadja in zelenjave ter juh. Takoj po vadbi oziroma v času ene ure po vadbi je treba začeti v telo vnašati enostavne sladkorje, ki povrnejo izgubljeno energijo oziroma napolnijo izpraznjene zaloge glikogena v mišicah. Zelo primerni so zrela banana, čokoladno mleko ali sadni smutiji, prav tako je treba kasneje pri obroku poskrbeti za vnos beljakovin. Obrokom, ki vsebujejo ogljikove hidrate (krompir, testenine, riž…), je priporočljivo dodati skuto, sir, ribe ali meso.
Pred aktivnostjo in med njo v vročini se je dobro posvetiti tudi ustreznim športnim oblačilom. Izberite udobne in zračne materiale v svetlih barvah, ne pozabite na kapo in kakovostna sočna očala. Tudi uporaba sončne kreme ne bo odveč, sicer pa se ob sončni pripeki dejavnostim na prostem izogibajte med 11. in 16. uro. V aktivnosti nikar ne pretiravajte, intenzivnost naj bo manjša in krajša kot v hladnejših dneh.
Še nekaj si velja zapomniti – poleti se zaradi vročine močneje potimo že v času mirovanja, med sedenjem ali hojo po opravkih, zato plastenka vode nikoli ni odveč. Z njo bomo uspešno pregnali tudi glavobol, ki je lahko znamenje dehidracije. V poletnem času se je dobro izogibati prekomernemu pitju kave in alkohola, ki kot diuretika še dodatno povečata dehidracijo.
