Minister za informiranje je po prekinitvi vojaške slovesnosti sporočil, da je šlo za atentat na predsednika Nicolasa Madura, ki ga je poskušalo izvesti več brezpilotnih letal z eksplozivom. Na več mestih v bližini predsednika naj bi odjeknile eksplozije. Nekateri očividci pa trdijo, da je eksplodirala le plinska bomba v bližnjem stanovanjskem bloku in da brezpilotnih letal sploh ni bilo. Vendarle je težko verjeti, da bi Madurov režim vse to zrežiral, saj tak atentat kaže režim še bolj oslabljen, kot je že. Kakor koli, ne Maduru ne ministrom in generalom se ni nič zgodilo, ranjenih pa je bilo sedem vojakov.

Čudenje ob hitrosti preiskave

Dve uri po incidentu, ki ga bo Maduro najbrž izkoristil za še večjo represijo opozicije, se je spet pojavil na televiziji. »Danes so me poskušali ubiti,« je dejal in povedal, da so več storilcev že prijeli. Skrajno desnico in kolumbijskega predsednika Juana Manuela Santosa (ki ga bo v torek zamenjal bolj desni predsednik) je obtožil, da sta vpletena v atentat. Oseba, ki je financirala atentat, pa naj bi živela na Floridi. Maduro je še dejal, da z avtorji atentata »ne bo usmiljenja«. Nekateri se zdaj na družbenih omrežjih čudijo, da je država, ki v 98 odstotkih umorov, ki se zgodijo, ni sposobna najti morilcev, v dveh urah našla storilce, organizatorje in financerje tega atentata.

V kolumbijski vladi so vpletenost zanikali. Voditelji Kube, Bolivije in Nikaragve so obsodili atentat in znova podprli Madura. Atentat sta obsodili tudi turška in španska vlada. Slednja se je zavzela za »mirno« in »demokratično« reševanje venezuelske »hude krize«.

Kdo so »vojaki v majicah«

Odgovornost za atentat je na družbenih omrežjih prevzela neznana uporniška skupina, ki se imenuje Nacionalno gibanje vojakov v majicah. V njihovem sporočilu za javnost med drugim piše: »V nasprotju z vojaško častjo je, da se na oblasti ohranja tiste, ki pozabljajo na ustavo in svoje položaje v državi na perverzen način zlorabljajo za osebno bogatenje.«

Velika korupcija, v katero so vpleteni zlasti številni generali, je poleg katastrofalne gospodarske politike glavna značilnost Madurovega režima. Zaradi obeh in poceni nafte je velika večina prebivalcev te še pred 15 leti najbogatejše latinskoameriške države, ki ima med drugim največ rezerv nafte na svetu, v zadnjih dveh letih shujšala za več kot 10 kilogramov. Samo letos bo inflacija milijonodstotna, BDP bo padel še za nadaljnjih 18 odstotkov, vse hujše so težave z javnim prevozom in izjemno slabo preskrbo s kruhom, z rižem, drugimi osnovnimi živili, zdravili, elektriko in s pitno vodo, prav tako z izjemno visokim številom umorov in ropov. Katastrofa je tudi, da se je v zadnjih petnajstih mesecih za dvakrat zmanjšala količina načrpane nafte.

Maduro vse težave pripisuje imperialistični zaroti

Maduro, nekdanji voznik avtobusa, se poskuša obdržati na oblasti predvsem kot naslednik in varuh dediščine karizmatičnega predsednika Huga Chaveza, ki je umrl leta 2013. A že pod Chavezom se je razmahnila korupcija in prav on je naredil hudo napako, ko je socialne programe preveč financiral s pomočjo tedaj visoke cene nafte, ne da bi ustvarjal rezerve in investiral za prihodnost.

Letos maja je Maduro na predsedniških volitvah znova zmagal, a nobena demokratična država volitev ne priznava. Maduro, ki je lani s pomočjo sebi podrejenega ustavnega sodišča onemogočil delo demokratično izvoljenemu parlamentu, pa še naprej trdi, da je Venezuela zaradi svoje nafte žrtev »imperialistične zarote«.