Med Turčijo in ZDA se je zakuhal spor, v središču katerega je turški pregon 50-letnega evangeličanskega pastorja Andrewa Brunsona, vendar pa so korenine razhajanja precej globlje. Na obeh straneh si zdaj želijo rešitev, ki pa je očitno še neuresničljiva.
ZDA so zaradi aretacije pastorja, ki deluje v turškem Izmirju, sprejele sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, Abdulhamitu Gülu in Sulejmanu Sojluju. Toda Ankara ne popušča in še naprej vztraja pri obtožbah na račun pastorjevih domnevnih povezav s kurdsko delavsko stranko in gibanjem v ZDA živečega turškega klerika Fethullaha Gülena, ki ju Turčija oba označuje za teroristična. Turško zunanje ministrstvo je glede sankcij proti ministroma odgovorilo, da bodo zelo škodile meddržavnim odnosom ter da lahko Washington pričakuje odločen odgovor.
Da sankcije ne bodo dosegle želenega učinka, je včeraj ob robu ministrskega sestanka držav jugovzhodne Azije ameriškemu zunanjemu ministru Miku Pompeu zatrdil njegov turški kolega Mevlüt Cavusoglu. Oba sta se sicer strinjala, da morata državi nadaljevati diplomatsko reševanje zapleta, ki pa je bolj kot s samim pastorjem povezan s turško zahtevo po izročitvi islamskega klerika Fethullaha Gülena. Slednjemu Turčija pripisuje odgovornost za poskus državnega udara pred dvema letoma, ki so ga hitro zatrli, predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu pa je dal v roke orodja za grobo zatiranje politične opozicije in za vzpostavitev avtokratične oblasti v državi.
ZDA pritiskajo na turško vlado
Brunsona so turške oblasti zaprle pred poldrugim letom, zdaj pa je v Izmirju, kjer je kot pastor maloštevilnih kristjanov deloval zadnjega četrt stoletja, v hišnem priporu. ZDA so v prizadevanjih za njegovo osvoboditev v sredo objavile sankcije proti aktualnima turškima ministroma, ki jima pripisujejo vodilno vlogo pri pregonu svojega državljana iz Severne Karoline. Brunson je v omenjenem turškem obmorskem mestu vodil tudi skupino vernikov, ki je pomagala sirskim beguncem, turške oblasti pa so mu poleg vohunjenja za prepovedano kurdsko delavsko stranko pripisale tudi pomembno vlogo v državnem udaru, po katerem naj bi, če bi mu uspelo, postal vodja ameriške izpostave Cie v Turčiji. Verjetnejša pa je razlaga tistih, ki menijo, da je Brunson postal mešetarski drobiž v turškem poskusu, da od ZDA izsilijo izročitev Gülena, ki ga je Ankara že leto dni pred poskusom državnega udara uvrstila na seznam najnevarnejših teroristov. Sam se je z izgovorom na zdravstvene težave v ZDA leta 199 umaknil pred obtožbami, da spodkopava sekularno turško oblast.
Zaostrovanja spora ne bo
Ameriško zunanje ministrstvo je po včerajšnjem srečanju Pompea in Cavusogluja v Singapurju sporočilo le, da si bosta državi še naprej prizadevali za rešitev spora, turški minister pa ponovil, da »besedne grožnje in sankcije ne rešujejo ničesar«, in dodal, da nihče ne pričakuje, da se bo vse razpletlo na enem samem kratkem srečanju.
Sama objava sankcij ni zgolj ohladila že prej zapletenih odnosov med zaveznicama v Natu, ampak sprožila tudi znaten padec turške valute v času, ko se država sooča z gospodarskimi težavami. V turški javnosti se je sprva sprožila zahteva po takojšnjem ostrem odgovoru, a je uradna Ankara kasneje ubrala bolj pomirljive tone. Berat Albayrak, novi turški finančni minister, sicer zet predsednika Erdogana, je včeraj dejal, da dobri odnosi z ZDA navkljub trenutnemu nesoglasju nikoli ne bodo ogroženi. ZDA od Turčije zahtevajo še, da izpusti tri turške državljane, ki so delali na ameriškem veleposlaništvu, priprli pa so jih med pregonom domnevnih podpornikov pučistov.
