Slovenska karitas je pri Ajpesu registrirana kot »verska skupnost in podobne verske organizacije«. Gre torej za versko organizacijo. Za te organizacije je značilno, da so ustanovljene za širjenje vere. Glavna naloga Karitasa kot dela Katoliške cerkve je tako širjenje vere. Temu je podrejeno vse, tudi dobrodelnost, ki jo sicer izvaja Karitas. Ta mora tako vedno in vsepovsod skrbeti za širjenje in tudi obrambo katoliške vere. Tudi pri dobrodelnosti. Ali je potem dobrodelnost iskrena? Ali pa je samo sredstvo za širjenje vere? Kot kaže, je dobrodelnost Karitasa samo v funkciji širjenja vere in nima svoje lastne vrednosti. Je drugotnega pomena.
Za doseganje svojega cilja Karitas uporablja vsa sredstva. Tudi javna in teh je zelo mnogo. Država namreč financira plače zaposlenih na nacionalnem Karitasu, mnoge njihove programe… Financira torej cerkveno dejavnost in s tem širjenje vere. To pa je huda kršitev ustave, saj je država po 7. členu ločena od Katoliške cerkve. Vsi davkoplačevalci, tudi ateisti in nekatoliki, prek javnih sredstev pomagajo širiti katoliško vero in financirajo organizacijo, ki je proti ljudem, saj ne priznava mnogih človekovih pravic, na primer verske svobode in pravice do življenja. Vsi davkoplačevalci financirajo organizacijo, za katero je znani nemški zgodovinar Deschner rekel, da na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20. stoletju, tako obremenjena z zločini kot Rimskokatoliška cerkev«.
Slovenska karitas od vsakega evra donacij dobrih 90 centov daje neposredno v roke pomoči potrebnih, je zapisala novinarka Ranka Ivelja v tekstu »Zoprna vprašanja za Rdeči križ«, ki je bil objavljen v isti številki Dnevnika. To je zanimivo, saj je pričakovati, da bodo pomoči potrebni neposredno dobili vsak cent donacijskih sredstev in ne samo dobrih 90 odstotkov. Ali donator ve, da del njegove donacije neposredno ne dobijo pomoči potrebni? Kam gre preostali del donacije: v posredno pomoč pomoči potrebnim ali kam drugam?
Slovenska karitas kot cerkvena organizacija poseduje mnogo finančnih sredstev. Koliko teh je izvorno od Katoliške cerkve? Zalo malo, kajti velika večina izvira iz javnih sredstev in donatorjev. Katoliška cerkev prek Karitasa torej izvaja dobrodelnost v glavnem s tujimi sredstvi, čeprav je sama izjemno bogata. V Sloveniji namreč poseduje več 10.000 hektarjev gozdov in na tisoče nepremičnin, ima premičnine velikih vrednosti in svoja podjetja, ki ji prinašajo milijone evrov vsako leto in tako dalje, pa kljub temu širjenje svoje vere prek Karitasa samo v mali meri financira s svojim denarjem. Vse drugo je, kot že navedeno, tuji denar. Cerkev je zelo spretna, saj svojo širitev prek dobrodelnosti v glavnem financira s tujimi sredstvi. Ali je to pošteno? Ali ni to izkoriščevalsko? Kaj v zvezi s tem piše v katoliški Bibliji? »Nikar ne izkoriščajte drug drugega,« (3 Mz 25,17) pravi Bog. Ali ne deluje Katoliška cerkev proti Bogu? Ali je Katoliška cerkev izkoriščevalska samo na področju dobrodelnosti? Jasno je, da ne.
Vlado Began, Šmarje pri Jelšah
