v času »gnilega« samoupravnega socializma se je vedelo za meje dovoljenega kljub nekajkrat večjim pravicam delavcev, kot jih imajo ti danes. Ko je bilo treba narediti v podjetju red in zagotoviti normalno poslovanje, je bila dovolj odločna beseda generalnega direktorja, da so se stvari v trenutku uredile. Nič ni bilo važno, ali je bil na drugi strani »naš« ali »njihov«, takoj in zares takoj se je ukrepalo. In ljudje so (smo) to vedeli in zaradi tega nismo imeli slabega občutka, počutili smo se varne, zaščitene, čutili smo, da obstoj podjetja ni vprašljiv in naše preživetje ni ogroženo. Z demokracijo, ki smo si jo tako želeli (in očitno prelahko pridobili), pa so prišli časi umiranja pravic delavcev in, kar je še huje, izumiranja sposobnih in pokončnih direktorjev.

Ves ta uvod je bil potreben, da me boste razumeli, da Slovenci, državljani, od vas pričakujemo red v hiši, ki jo vodite. Če mislite, da vam nekdo onemogoča, da ta red kot direktor tudi vzpostavite, potem ukrepajte proti temu (ali njim, če jih je več). Zato ste bili izvoljeni na to odgovorno funkcijo in srčno upam, da tudi z jasno lastno vizijo, kaj to odgovorno delo pomeni.

S tem, ko se niste odzvali na zares številne odzive državljanov na sprevrženo logiko dr. Jožeta Možine in dr. Jožeta Dežmana in ste celo dopustili, da se je oddaja ponovila, ste pokazali, da vas javni zavod RTV SLO ne potrebuje, saj se stvari dogajajo, kakor je komu drago, še huje, kakor je častilcem revizije zgodovine in rehabilitacije domobranstva drago.

Upam, g. Kadunc, da na javni RTV niste zavezani tako imenovani uravnoteženosti (konstrukt tistih, ki so si v programskem svetu prilastili pravico do sprevržene interpretacije zgodovine), ampak k objektivnemu in h kulturnemu poročanju o stvareh in dogodkih. Poleg izmikanja odgovornosti je popolnoma nesprejemljivo tudi, da prelagate odgovornost za neprimerne izjave na intervjuvanca, prizadete pa pošiljate na sodišče po pravico. In ne prepričujte nas o odlikah g. Možine. V svojem odgovoru v Dnevniku na javno pismo govorite o kulturi strpnosti, ki bi jo morala javna RTV gojiti, pa hude nestrpnosti ne prepoznate ne v Možini, ne v bivšem komunistu Dežmanu, ne v nekaterih drugih razpihovalcih sovraštva.

Vaše pričakovanje strokovnosti in predanosti resnici od vseh zaposlenih je prazno upanje. Direktor ste postali zato, da to dosežete s svojim delovanjem in z ukrepanjem. Če vam še ni jasno, potem le še enkrat preberite prvi odstavek in se zamislite. Morda pokličete še na nemško ali francosko državno RTV za nasvet, kako poročati o kolaboraciji in o poraženih silah druge vojne… In če še to ne pomaga, potem je čas, da odstopite mesto nekomu, ki bo namesto vas naredil red v javni hiši RTV.

Srečo Knafelc, Krvava Peč