V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti – v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnici Postojna – opravijo od 3000 do 4000 ciklov zunajtelesne oploditve na leto; po teh postopkih se rodi 1300 otrok na leto, kar pomeni, da uspešno zanosi in donosi približno tisoč žensk.
Zaradi neplodnosti v ambulanti za zdravljenje neplodnosti Ginekološke klinike UKC Ljubljana pomoč poišče več kot 3000 parov na leto. V ambulanto jih napotijo ginekologi na primarni ravni, ko si par leto dni zaman prizadeva za zanositev, če je ženska stara več kot 35 let, pa že po pol leta poskušanja. Starost ženske je namreč dejavnik, ki najbolj vpliva na možnost za zanositev, pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, vodja oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Najprej opravijo osnovni ginekološki pregled z vaginalnim ultrazvokom, pri katerem ocenijo zalogo jajčnih celic v jajčnikih in pregledajo maternico. Naredijo tudi spermiogram partnerja, torej analizirajo, koliko je semenčic v semenski tekočini in kakšne kakovosti so. Potem sledijo dodatni postopki, kot so preiskave hormonov, ki se sproščajo v prvi fazi menstrualnega cikla.Najbolj poveden za napoved rezerve jajčnikov in odziva na stimulacijo jajčnikov je anti-Müllerjev hormon, ki ga izločajo jajčniki.
Moška neplodnost
Če je spermiogram patološki, to pomeni, da je vzrok neplodnosti pri moškem. V tem primeru takoj nadaljujejo s postopki zunajtelesne oploditve, saj drugače paru ne znajo pomagati. Uporabijo posebno obliko zunajtelesne oploditve, ki se imenuje intracitoplazmatska injekcija spermija (ICSI), s čimer zdravijo najhujše oblike moške neplodnosti.
Če je spermiogram normalen, so potrebni dodatni postopki pri partnerici. Ultrazvočno ali rentgensko preverijo, ali so jajcevodi prehodni. Če sumijo na kakšno patologijo, na primer zarastline na jajcevodih ali endometriozo, lahko to z laparoskopskim posegom v trebušni votlini operativno popravijo. S histeroskopskimi posegi pa popravijo patologijo v maternici.
Ko odpravijo te morebitne težave, imajo ženske veliko možnosti, da zanosijo že doma. Tako v njihovi ambulanti po teh posegih zanosi več kot polovica žensk, ki se zdravijo zaradi neplodnosti. Če ni več nekega očitnega razloga za neplodnost, par pa še vedno ne zanosi po naravni poti, temu rečejo nepojasnjena neplodnost. Takšni pari imajo pogosto težave tudi pri zunajtelesni oploditvi, pojasnjuje zdravnica.
Postopki zunajtelesne oploditve sledijo, kadar ugotovijo, da paru drugače ne bodo mogli pomagati. Bodoče starše obravnava strokovno posvetovalno telo na kliniki, ki ga sestavljajo zdravnik, embriolog, socialna delavka in medicinska sestra. Zdravstveno zavarovanje krije šest tovrstnih postopkov za prvega otroka in štiri postopke za vsakega naslednjega otroka.
Postopki zunajtelesne oploditve
Postopek začnejo s kombinacijo hormonskih zdravil, ki spodbujajo rast foliklov v jajčnikih in preprečijo prezgodnjo ovulacijo. Par pride prvi dan menstruacije po terapijo, drugi dan si jo ženska začne aplicirati in po petih dneh pride na ultrazvočno preiskavo, na kateri preverijo, kako jajčni folikli rastejo. Nato so do desetega dne cikla potrebne še dve ali tri UZ-preiskave. Ko so folikli v jajčniku dovolj veliki, dajo ženski še tretjo injekcijo hormonskih zdravil, s katerimi sprožijo, da jajčne celice dozorijo.
To zdravilo dobi ženska 36 ur pred načrtovanim odvzemom jajčnih celic. Jajčne celice iz jajčnikov posrkajo med vaginalno UZ-preiskavo ob lokalni ali intravenski protibolečinski terapiji. Oploditev opravijo nato v laboratoriju s semenom, ki ga moški prinese s seboj ali ga odda na kliniki, oziroma uporabijo prej zamrznjeno seme ali tkivo testisa.
Način oploditve je odvisen od kakovosti semena. Če je normalne kakovosti, napravijo klasično in vitro fertilizacijo (IVF). To pomeni, da v petrijevko, kjer so jajčne celice, nakapajo seme in to samo oplodi jajčeca. Pri hudih oblikah moške neplodnosti, kjer semenčice niso primerne oblike ali dovolj gibljive, pa pod mikroskopom ujamejo eno semenčico v cevčico in jo vbrizgnejo v jajčno celico. Temu postopku rečejo ICSI. Nadgradnja tega je IMSI, injekcija morfološko izbranega spermija, pri čemer primerno semenčico poiščejo pod še večjo povečavo. To pride v poštev, kadar ima moški na voljo dovolj semenčic, da lahko med njimi izbirajo.
Če ima zarodek nepravilnosti, se po tretjem dnevu neha razvijati, tako da že zelo zgodaj vedo, ali so bili uspešni ali ne. Zarodke, ki se uspešno razvijajo, lahko zamrznejo in uporabijo pozneje. V maternico prenesejo en zarodek ali največ dva. V preteklosti je bil delež dvojčkov pri postopkih umetne oploditve kar 20-odstotni, v zadnjih letih pa so ga z doslednim prenosom enega zarodka znižali na okoli deset odstotkov. Nosečnost z dvojčki je namreč veliko zahtevnejša in se pogosteje konča s prezgodnjih porodom.
S postopki zunajtelesne oploditve so uspešni pri približno 30 odstotkih parov; kadar so ženske mlajše od 35 let, tudi pri več kot 40 odstotkih. Kadar so ženske starejše od 40 let, pa uspe zanositi in donositi le še slabim desetim odstotkom. »Plodna sposobnost ženske začne po 37. letu drastično upadati, saj je ženska že skoraj izčrpala zalogo jajčnikov, s katero se je rodila,« pojasnjuje dr. Jančar. Ženske po svetu, o katerih beremo, da so zanosile v visoki starosti, večinoma zanosijo z darovano jajčno celico, saj svojih nimajo več, maternica pa je s pomočjo hormonskih zdravil sposobna vzdrževati nosečnost tudi v kasnejših letih.
Če ponovijo vseh šest ciklov postopkov zunajtelesne oploditve, je uspešnost več kot 90-odstotna; uspešen je lahko tudi šesti cikel, zgodi se celo, da par, ki mu s postopki zunajtelesne oploditve niso mogli pomagati, zanosi doma po naravni poti. »Večina neplodnosti je vendarle relativna. Absolutno neplodne so samo ženske, ki nimajo jajcevodov ali če partner nima semena – vse drugo je bolj relativno,« meni zdravnica.
V svetu se je v 40 letih, odkar medicina izvaja te postopke, rodilo že več milijonov otrok, spočetih v epruvetah. V študijah so pri teh otrocih nekoliko pogosteje zaznali manjše prirojene nepravilnosti, kot so šum na srcu in motnje pri razvoju sečnice pri moškem, v splošnem pa so ti otroci zdravi. Tudi otroci, ki se rodijo po postopkih umetne oploditve pri hudi moški neplodnosti, ko jajčece oplodijo s semenčico, ki ni bila izpostavljena naravni selekciji, ne opažajo posebnosti, razen da jih ima nekoliko večji delež tudi samih težave zaradi neplodnosti.
Če je ženska zdrava, nosečnost po oploditvi z biomedicinsko pomočjo poteka večinoma normalno, a jih večji odstotek rodi prezgodaj.
