Peratova, sicer pesnica in publicistka, v svojem romanesknem prvencu torej hodi po brazdi literature, ki skozi feministično optiko za nazaj dopolnjuje zgodovino zamolčane polovice, ki v književnosti preko resničnih ali izmišljenih likov slika sence (žene, hčere, sestre) »slavnih« mož: v primeru Janice Galloway Clare Schumann, v primeru Goceta Smilevskega Freudovih sester – vse moška brez nadaljnjega žrtvujeta svojim interesom. Nadin nenehno izgubljani in zato pogosto v notranji monolog preseljeni prvoosebni glas torej razkriva skrito, zamolčano plat razmišlja

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.