tri mesece je preteklo od velikih sprememb v naši župniji. Srečanje z vami je pri večini članov župnijskega pastoralnega (ŽPS) in gospodarskega sveta (ŽGS) župnije Ljutomer pustilo veliko vprašanj in dvomov o vaši pravilni odločitvi glede dekreta našega župnika Andreja Zrima. Dobro se spomnimo vaših besed na sestanku s člani ŽPS in ŽGS, da gre preiskovalni postopek že proti koncu. In v kateri fazi je zdaj?

Kljub vašemu zagotovilu, da je bil umik g. Zrima na Kukojco in imenovanje g. Zorana Carja za župnijskega upravitelja najboljša rešitev, menimo, da bi se dalo to urediti na drugačen, bolj človeški način. Zatrdili ste, da je g. Zrim vaš veliki prijatelj. Ali se tako ravna s prijatelji? Ali to še drži? Prijatelj pomaga prijatelju v stiski. Kaj ste naredili vi v tem času? Ste ga obiskali? Ste ga poklicali? Menda nič od tega. Ali niste vi uradno še vedno njegov škof, torej duhovni oče? Vedno bolj nam postaja jasno, da bi morali v času, ko so k vam prihajali »zelo verni ljudje« iz naše župnije in vam govorili o negativnih dejanjih g. Zrima, ravnati drugače (pogovor tudi s predstavniki ŽPS, pogovor z g. Zrimom, imenovanje mediatorja, ki bi spremljal aktivnosti g. Zrima itd.). Domnevamo, da so oškodovanci zelo teološko podkovani verniki, vprašanje pa je, koliko s svojim resničnim življenjem in s svojimi dejanji pričajo za Jezusa in delajo dobro za soljudi in župnijsko občestvo.

Tudi mnogi neverni Ljutomerčani in drugi ljudje po vsej Sloveniji, ki so po medijih spremljali dogajanje, dvomijo o verodostojnosti vaše odločitve. Močno dvomimo, da ste bili v celoti podučeni o pestrosti življenja naše župnije (mešani pevski zbor, mladinska vokalna skupina, otroški pevski zbor, orkester, tri zakonske skupine, animatorska skupina, Karitas…). To je bilo sad dobrega vodenja, medsebojnega sodelovanja duhovnikov, sodelovanja duhovnikov in vernikov, motivacije vernikov za sodelovanje. Zasluge za to ima zagotovo g. Zrim. Z vašo odločitvijo ste zadali bolečino tudi našemu dolgoletnemu župniku msgr. Izidorju. Ste se vprašali, kako se ob tem počuti, ste ga morda kdaj poklicali, mu voščili besedo spodbude, ste ga povprašali, kako živi, kakšno je njegovo zdravstveno stanje?

Tako kot ste zelo hitro ukrepali v primeru umika g. Zrima, tako bi si morali zdaj prizadevati za hitro rešitev. Menimo, da ste na nas vernike ljutomerske župnije kar pozabili. Že vaša trditev na sestanku, da se sploh ne bi bilo treba sestati s člani ŽPS, kaže na to, da vam je malo mar, kako se v tem času čakanja počutimo mi. Prizadejali ste nam nepopravljivo škodo in dodatno omajali zaupanje v poslanstvo duhovnikov. Ali nismo mi del škofije, ali boste lahko vi škof brez duhovnikov, brez vernikov? To vaše dejanje in mnoga pred tem v primerih drugih duhovnikov kažejo na to, da se premalo poglabljate v življenje duhovnika v neki župniji v teh veri nenaklonjenih časih. Vera je postala v mnogih primerih le še komercialna zadeva: opraviti zakramente za vsako ceno, če spoštuješ dogovore glede priprave ali ne.

Na podlagi vsega navedenega in zelo neprijetne situacije izražamo dvome, da je bil postopek zoper g. Zrima v skladu s cerkvenimi predpisi. Z vašim dekretom je bila naši župniji povzročena velika škoda. Prosimo, da nas obvestite o stanju postopkov proti našemu g. Andreju Zrimu in da mu tudi vi osebno namenite več pozornosti kot doslej.

Naše pisanje ni anonimno, zato menimo, da si tudi mi zaslužimo hitro ukrepanje z vaše strani, kot so si ga mnogi, ki so vam že v preteklosti pisali tako imenovana anonimna pisma zoper g. Andreja Zrima.

Marija Pušenjak, Mira Rebernik Žižek, Jože Panič

člani župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) župnije Ljutomer