Največ nepopolnih podatkov zasledimo v slovenskih medijih v zvezi z dogodki v župniji Beltinci. Javno sporočam, da sem na podlagi redne pastoralne vizitacije (8. maj 2018) v Beltincih ugotovil vrsto nepravilnosti pri vodenju župnije. Beltinski župnik Alojz Benkovič je bil o vsem seznanjen. Prejel je pisno poročilo o izsledkih vizitacije (pismo št. 52/18). Zato ne drži njegova izjava v medijih, da ne ve, »zakaj bi moral drugam«. Prav tako je poleg dekreta o razrešitvi s položaja župnika prejel moje osebno pismo s ponovno navedenimi razlogi, zakaj mora zapustiti župnijo. Zato demantiram pisanje, da župnik ni prejel »navedenih pravih razlogov« za umik iz beltinske župnije). Župnik je bil in je z vsem seznanjen in lahko moj vizitacijski zapisnik pokaže novinarjem. Vsak duhovnik pa se lahko zoper škofovo odločitev tudi pritoži. To omogoča cerkveno pravo. Tudi gospodu Benkoviču sem to možnost ponudil z dekretom.
S pritožbo, ki jo že omenjajo nekateri mediji (poleg Dnevnika še Slovenske novice), bo gospod Benkovič lahko vpričo dveh mediatorjev (župnikov) ponovno slišal razloge, zakaj je njegova odstranitev s položaja župnika nujna, in se bo lahko zagovarjal. Upam, da bo gospod Benkovič z mediacijo spoznal mojo skrb zanj in za beltinsko župnijo in da se bo po tej poti zanj in za beltinsko župnijo našla najboljša rešitev.
Demantirati moram tudi izjavo, da so se duhovniki »zaradi nesoglasij s krajevnim škofom« (Dnevnik) iz murskosoboške škofije »morali umakniti sami ali pa so bili umaknjeni« (tudi Vestnik Murska Sobota). Kadar so potrebne premestitve, duhovnike vabim na pogovor. Z vsakim duhovnikom, ki se je pripravljen pogovarjati, iščeva najboljšo rešitev »za blagor duš« (salus animarum). Trenutno sta dva naša duhovnika na študiju v Rimu. Eden je na prošnjo Slovenske škofovske konference postal kaplan v Slovenski vojski. Drugi je na prošnjo mariborskega nadškofa postal vzgojitelj v Domu Antona Martina Slomška v Mariboru. Na prošnjo argentinskih Slovencev sem enemu dovolil oditi za dušnega pastirja v Buenos Aires. Eden je izseljenski duhovnik v Stuttgartu. Še pred mojim prihodom v soboško škofijo je en duhovnik na lastno željo odšel v celovško škofijo, drugi pa je pozneje želel oditi v mariborsko nadškofijo. V zadnjem času je bil en duhovnik začasno umaknjen iz župnije, eden je zapustil duhovniški poklic, eden pa je v postopku vrnitve v duhovniški poklic. Vse premestitve so se zgodile po skupnem pogovoru in svobodni odločitvi duhovnika.
Tudi v primeru ljutomerskega župnika moram popraviti nekatere trditve medijev. Gospod Zrim ni bil »odstranjen« (Slovenske novice) niti »izgnan« (Dnevnik) iz župnije, ampak sem ga po skupnem prijateljskem pogovoru zaradi suma zlorabe mladoletne osebe moral v skladu s smernicami (glej Sporočila 8/2014, 140–145) začasno umakniti iz pastoralnega vodenja župnije. Ravnal sem tako, kakor določa kan. 1722 Zakonika cerkvenega prava, in duhovniku omejil pastoralne dejavnosti, da se zaščitijo on, morebitne žrtve in dobro Cerkve. Dokler gospodu Zrimu ni dokazana krivda, velja za nedolžnega. Zato obžalujem, da se v ljutomerski župniji in tudi drugod po soboški škofiji netijo prepiri v zvezi z dokazovanjem nedolžnosti gospoda Zrima. To ne koristi nikomur, ampak ustvarja napetosti v javnosti in škofiji. Treba je počakati, da se postopek konča.
S to izjavo za javnost pozivam vse medije, duhovnike in vernike, da po svojih močeh prispevajo k širjenju resnice in se vzdržijo objavljanja polresnic ter netenja napetosti med škofom in duhovniki ter duhovniki in verniki. Samo resnica lahko koristi mladi soboški škofiji pri njeni rasti in poslanstvu.
Msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof, Murska Sobota
