Nekako je sicer privolil v to, da Mitja Gaspari, ki mu je dal pri volitvah v podporo svojih 28 odstotkov glasov, kolikor jih je dobil na volitvah za predsednika države (le za nekaj desetink ga je premagal Danilo Türk, ki je v drugem krogu z lahkoto pospravil Lojzeta Peterleta), lahko dobi vlogo podpredsednika vlade ali novoizmišljenega superministra brez listnice, piše Aleksander Lucu v Nedeljskem dnevniku. Ideja je namreč bila, da ministrstva ne bi več sama razpolagala z denarjem za investicije (dostikrat za lase privlečene), temveč bi vse usklajeval superminister po načelu, da se razpršen proračunski denar po ministrstvih običajno zafrčka (kar se še zdaj redno dogaja, recimo za slavno maketo drugega tira), združen denar pa bi lahko omogočal velike projekte. Enako se je razmišljalo tudi s centralizacijo bančnih financ v okviru močne razvojne banke, ki bi jo vodil bančni svet. Da ni šlo le za idejo, zapišimo, da jo je močno podpiral tudi preudarni France Bučar.
Vse pa je padlo v vodo, ko je vajeti predsednika vlade vzel v roke Borut Pahor, ki je tako rekoč čez noč prekinil vsak pogovor z Gasparijem (potem ko ga je pred volitvami dobesedno na kolenih prosil, naj stopi na njegovo stran) in dovolil finančnemu ministru Franciju Križaniču, da se je spečal z Dragom Isajlovičem in posredno z Janezom Zemljaričem, ki se ga Pahor še zdaj neskončno boji, kajti partijska poslušnost nima časovnih omejitev.
Seveda je bil superminister Mitja Gaspari neprijeten tujek v ministrski ekipi stranke SD, zato so se odločili, da se ga bodo znebili. Minister Križanič je dobil nalogo, naj uporabi vse zveze, da bi Gasparija porinili na viceguvernerski položaj v Evropski centralni banki. Kar pa se ni zgodilo, kajti vpliv Boruta Pahorja in moč njegovih ministrov se je končala nekje pod Ljubeljem in daleč pred hrvaško mejo.
Ob Gaspariju je bilo kar nekaj kandidatov, ki so bili leta 2008 namesto Pahorja pripravljeni voditi vlado, tako kot so zdaj predlagali Šarcu, naj položaj predsednika vlade odstopi Vojmirju Urlepu (1. avgusta mu je prenehala funkcija predsednika uprave Leka) ali celo preizkušenemu šefu Krke Jožetu Colariču. Pahor se je pred volitvami 2008 skupaj z Gasparijem celo udeležil kosila v restavraciji v Mengšu, kamor je bil povabljen takrat izjemno uspešen šef Heliosa Uroš Slavinec. Pahor je obljubljal, vendar je vse obljube snedel, kajti užitek peljati se kot predsednik vlade v državniškem avtu ob spremljavi modrih policijskih luči je pač neprecenljiv.
Pravzaprav je bil prvi neuradni superminister v podpredsedniški vladni vlogi Marjan Podobnik, ki si je tako visok položaj izposloval pri Janezu Drnovšku leta 1996 v zameno za umik od Janeza Janše. Podobnik se je »okrasil« z rahlo nenavadnimi lobisti, kot je bil zdaj že pokojni gostilničar z Dolenjske ceste v Ljubljani Josip Jesih, ki je pekel svinjske krače, oddajal teniška igrišča in včasih pisal prigode za otroke. Ko sta združila moči, sta Podobnik in Jesih ustanovila domnevno dobrodelno fundacijo Ana, za katero sta potem družno obiskovala večja državna podjetja in s podpredsedniško avtoriteto z nabirko debelila Anino premoženje. Šef fundacije gostilničar se je kmalu vozil z mercedesom z lastnim šoferjem. Bili smo zraven, ko je fundacija Ana »napadla« takrat še bogati igralniški Hit in predlagala znesek donacije. Hitovi šefi so se uprli in obema odposlancema fundacije namenili dva žetona za brezplačno kavo ob igralniškem gostinskem šanku.
Na urgenco zaradi izpadanja las
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako bodo kujoni, ki so prišli do premoženje na nezakonit način, na sodišče poslej hodili s koledarjem, kakšne banalne (in seveda nenujne) težave imajo včasih pacienti, ki prihajajo na urgenco, kakšno je vzdušje na planiških skakalnicah sredi poletja in kaj se skriva v ozadju nespametne prodaje NLB… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
