Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa, pogosti so kožni izpuščaji, vročinski krči, glavoboli in vročinska izčrpanost, lahko pa povzroči tudi omedlevico in vročinsko kap. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo, da se v vročih dneh umaknemo v senco ali hladnejši prostor, uživamo zadostne količine tekočine, oblačimo ohlapna in zračna oblačila iz naravnih materialov, uživamo lahko hrano v pogostejših, a manjših obrokih in omejimo fizično aktivnost na prostem na jutranje in večerne ure. Ob tem moramo biti še zlasti pozorni na bolj ogrožene skupine prebivalstva in pogosteje obiskovati in preverjati, kako je s starejšimi, ki živijo sami.
Pred soncem se moramo zaščititi z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30, s sončnimi očali, pokrivalom, še najbolje pa je, da se v času med 10. in 17. uro zadržujemo v senci ali hladnejših prostorih. Nikoli ne smemo niti za minuto nikogar pustiti v zaprtem parkiranem vozilu, niti živali, opozarjajo strokovnjaki. Prav tako moramo biti v času poletnih visokih temperatur pozorni na to, da se v vročini hrana hitreje pokvari. Naši obroki naj bodo varni in lažji, a pogostejši.
Bolniki morajo biti pozorni tudi na jemanje, kombiniranje in shranjevanje zdravil, ki jih je treba shranjevati na temperaturi pod 25 °C, najbolje v hladilniku oziroma v skladu z navodili proizvajalca. Ker uživanje nekaterih zdravil vpliva na uravnavanje toplote, se morajo bolniki o jemanju zdravil v poletni vročini posvetovati z zdravnikom. To še zlasti velja za bolnike, ki jim je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo lahko zaužijejo, ali za bolnike, ki se zdravijo z zdravili za odvajanje vode oziroma diuretiki.
Hladimo sebe in prostore
Na prostem se je v vročih dneh najbolje umakniti v senco, v stanovanju pa se je najbolje zadrževati v najhladnejšem prostoru. Prostore hladimo in ohranjajmo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa oken ne odpiramo. Na NIJZ svetujejo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Svetujejo tudi, da izključite vse električne naprave, ki jih ne potrebujete, saj se ti tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in dodatno ogrevajo prostor. Čim bolj je treba omejiti tudi kuhanje na štedilniku in uporabo pečice. Za spanje vedno izberemo najhladnejši prostor, vzglavnika ne potrebujemo, rjuhe naj bodo iz naravnih materialov.
Pri hlajenju telesa do temperature zraka do 35 °C si lahko pomagamo z ventilatorji, učinkovitejše so klimatske naprave. Preko dneva naj bi znašale temperature prostorov pod 32 °C in preko noči pod 24 °C. Če nimamo klimatskih naprav, se je v največji vročini bolje zadrževati v nakupovalnih centrih, knjižnicah in drugih hlajenih javnih ustanovah, saj že nekaj ur, ki jih prebijemo v ohlajenem prostoru, koristi organizmu, poudarjajo na NIJZ. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.
Pijmo tudi, če še nismo žejni
V vročini je treba uživati večje količine tekočin, saj z njimi nadomeščamo tekočino, ki jo telo izgublja s potenjem. Slednje je zelo pomembno za ohlajanja telesa tako pri visokih temperaturah okolja kot pri fizični aktivnosti, delu, športu, igranju… Zato pijemo tudi, če še nismo žejni. Na NIJZ priporočajo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode – primerna temperatura je temperatura vode iz pipe. Izogibati se moramo pijačam, ki vsebujejo alkohol ali kofein, in sladkim pijačam, saj te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Potrebna količina tekočine je odvisna od presnove, zaužite hrane, razmer v okolju (toplota, vlaga), telesne aktivnosti, potenja, zdravstvenega stanja… Odrasla oseba bi morala na dan s pijačami zaužiti približno 1,5 litra tekočine, v vročini pa približno dva litra, pri telesnem naporu še več. Pri daljših, večjih naporih nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem, z napitki za rehidracijo. O vsebnosti vode v telesu nam telo sporoča z občutkom žeje in s pogostostjo uriniranja ter barvo urina. Če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine.
Pomagamo drugim
Pozorni moramo biti zlasti na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, duševno prizadetih in pri osebah s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim tlakom. V vročini strokovnjaki svetujejo, da pogosteje pokličemo ali obiščemo sorodnike, prijatelje in znance, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč. Pomoč potrebujejo tudi brezdomci in ljudje z nizkim socialnoekonomskim statusom, ki bivajo v slabih bivalnih pogojih, morda v pregretih, slabo izoliranih podstrešnih stanovanjih ali prenatrpanih prostorih s slabim prezračevanjem.
V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno, v senco ali hladen prostor. V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladimo.
Z zdravnikom se posvetujemo tudi ob neobičajnih težavah, ki ne minejo ali se večajo.
Priporočljivo je spremljati tudi vremensko napoved in opozorila o vročinskih valovih na spletnih straneh Agencije RS za okolje.
