Odgovor na vprašanje, kaj ima javnost pravico izvedeti o uradnem pregonu kaznivih dejanj, je treba iskati tudi v krhkem razmerju med varovanjem zasebnosti preiskovancev oziroma osumljencev (torej še preden so obsojeni) in pravico javnosti do obveščenosti. Na tem področju se srečajo prizadevanja novinarjev in prizadevanja državnih tožilcev, da bi to ravnovesje ujeli. Na koncu je s tem povezan občutek, kako pravična oziroma nepravična je družba: ali roka pravice storilce sploh doseže.

Nerešljiva situacija?

»Ko prejmemo novinarsko vprašanje,

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.