Še skoraj bolj. Uspeh smo kar bučno proslavili. Najprej v slačilnici, nato smo se preselili še na parket. Mislim, da so si moji igralci privoščili nekoliko več kot trenerski štab. Je pa rajanje trajalo vse do zgodnjih jutranjih ur.
Kaj je bil po vašem mnenju ključen dejavnik, da ste osvojili naslov svetovnih prvakov?Dejavnikov je bilo kar nekaj. Zagotovo je bilo pomembno, da je ekipa verjela vase. Imeli smo tudi pomoč občinstva, saj smo igrali doma. Vse našteto nas je poneslo in fantje so zaradi tega dali še več od sebe, kot bi sicer.
Je bilo igralce težko prepričati, da so sposobni iti do konca? Za slovenske športnike se pogosto pravi, da pri dajanju napovedi niso samozavestni.To mi vsi govorijo, vendar pa jaz z ekipami, s katerimi delam, nisem dobil takšnega občutka. Sam vedno pravim, da to ne drži. Verjamem, da se da s poštenim delom marsikaj doseči. Ne nazadnje smo to tudi dokazali.
Na uvodu prvenstva reprezentanca ni delovala najbolj samozavestno, kar ste poudarjali tudi sami. Katera tekma je bila prelomna, da so igralci začeli verjeti vase in v osvojitev evropskega naslova?Mislim, da tista proti Islandiji. Po tej zmagi so se fantje le sprostili. Tedaj smo se uvrstili v polfinale in dosegli cilj, ki smo si ga zastavili pred prvenstvom. Polfinale proti Portugalski in finale proti Francozom smo nato resnično odigrali z užitkom. Tudi ob pomoči gledalcev, ki so nas ponesli.
Jasno je, da zdajšnja generacija velja za izredno perspektivno. Kakšno prihodnost ji napovedujete?Vse te evforije po uspehu sem se tudi sam nalezel, zato vsem igralcem napovedujem zelo lepo prihodnost. Je pa ogromno odvisno od njih samih. Koliko truda bodo pripravljeni vložiti, seveda pa bodo potrebovali tudi nekaj športne sreče.
Kako je delati z generacijo, za katero velja, da ogromno časa nameni družbenim omrežjem? Je bilo treba igralcem pred prvenstvom odvzeti telefone in preostale elektronske naprave?Sploh jih nismo nadzorovali. Prvi dan, ko smo se dobili na pripravah, smo se dogovorili, da delamo za en cilj. Eden od pogojev je bil zato tudi, da se odpovedo družbenim omrežjem oziroma omejijo čas, ki ga preživijo na njih. Kako uspešni smo bili pri tem, ne znam povedati, a po rezultatu sodeč očitno zelo.
Je pri treniranju mlajših rokometašev potrebna trša roka kot pri treniranju profesionalnih igralcev?Nisem privrženec trde roke. Sam prisegam na pogovore z igralci. Konec koncev je treba graditi na medsebojnem zaupanju, ker če ni tega, ti tudi trda roka ne bo pomagala do uspeha.
To ni vaša prva zlata medalja. Osvojili ste jo že tudi na olimpijskem festivalu evropske mladine z reprezentanco do 17 let pred petimi leti. Počasi se vas bo prijel vzdevek zlati selektor.Ja, to bi mi bilo zelo všeč.
Po poklicu ste računovodja, a verjetno je trenerska služba vseeno nekoliko bolj razburljiva.Vsak poklic ima pozitivne in negativne lastnosti. Opravljanje obeh služb mi ustreza. Imam pa srečo, da mi gre šola, kjer delam kot računovodja, zelo na roko. Vsi sodelavci mi stojijo ob strani in me podpirajo. V šoli mi res ne delajo težav.
Pogodbo za vodenje reprezentance do 20 let imate sklenjeno še za nadaljnja tri leta. Imate v prihodnosti tudi ambicije po vodenju slovenske članske vrste?Le kakšen trener bi bil, če ne bi sanjal o tem!
