Iz leta v leto je manj breskev in Turistično društvo Prvačina si prizadeva, da bi kmetje začeli ponovno urejati nasade. Toda drugače kot v preteklosti, ko je šlo za breskve za predelavo, v glavnem za Fructal, naj bi se zdaj preusmerili v pridelavo breskev za prodajo potrošnikom, razmišlja Tomaž Pavlica, predsednik turističnega društva, ki so ga ustanovili leta 2004.

»V društvu smo zbrani mladi in manj mladi. Pri pripravi praznika poprimemo vsi v kraju. Letošnje praznovanje je trajalo tri dni in imeli smo številne kulturne in glasbene dogodke. Aktiv kmečkih žena se je izkazal s pito iz breskev, bila je dolga več kot štiri metre, posebnost pa je bila tudi bovla, ki so jo pripravili iz avtohtonih pridelkov Prvačine, breskev in vina,« je povedal Pavlica.

Na razstavi le nekaj vzorcev breskev

Za razstavo breskev tokrat ni bilo pravega zanimanja. Pridelovalci vse prodajo v sadovnjakih. »Stojnico za prodajo breskev je uredilo turistično društvo. Od nekaterih kmetov smo odkupili breskve in jih prodajali po enotni ceni pred kulturnim domom,« je še dodal Pavlica. Tokrat je bila tudi razstava breskev bolj skromna. Na prste obeh rok bi lahko prešteli vzorce, ki so bili na ogled, pa še te je pripravila Drevesnica Bilje, ki je ob tej priložnosti dodala ponudbo sadik za prihodnjo sezono.

»Prva praznovanja smo pripravljali v okviru krajevne skupnosti,« se spominja Albert Gregorič. »Spominjam se, da je bilo v kulturnem domu vse polno vzorcev breskev s številnimi pridelovalci. Žal je vse propadlo in vprašanje je, ali bomo čez nekaj let sploh še imeli kaj breskev v Prvačini. Za vse pa je kriva kmetijska politika. In seveda spremembe v Fructalu.«

Ob prazniku breskev so tokrat prevladovale spremljajoče prireditve. Ena bolj zanimivih je bila pravljični pohod po breskovih nasadih v večernih urah, kjer so na posameznih postajah prikazali prizore iz nekdanjega življenja na deželi. Izjemno zanimiva je bila tudi razstava o aleksandrinkah, ki so zaznamovale zgodovino vasi in vplivale na njen razvoj. Na ogled so bili številni originalni predmeti, predvsem pa obleke, ki so jih domačinke prinesle iz Aleksandrije.

Briškola za moške pare

Za moške je prvi dogodek praznika breskev turnir v briškoli. »Nastopilo nas je kar 16 parov. Boji so bili napeti, trud pa poplačan z bogatimi nagradami in seveda druženjem, ki je glavni namen takšnih srečanj,« je povedal Henrik Gregorič, ki je s partnerjem osvojil tretje mesto. Tudi Gregorič je opozoril na slab položaj pridelovalcev breskev. »Ko se je človek včasih zapeljal po dolini, je bilo v času cvetenja vse rdeče. Danes skoraj ni več nasada. Ljudje ne obnavljajo sadovnjakov, saj imajo slabe izkušnje,« je dodal.

Naj spomnimo, da so v najbolj cvetočih letih za breskve, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, obnovili skoraj 50 hektarov breskovih nasadov, da so v Vipavski dolini pridelali 8000 in več ton breskev na leto in da je bilo z breskvijo v Sloveniji zasajenih 550 hektarov površin, od tega 350 v Vipavski dolini. Danes je v dolini le še okoli sto hektarov breskovih nasadov.