Hrvaško javno podjetje Hrvatske ceste (HC) in kitajski gradbeni konzorcij s China Road and Bridge Corporation na čelu sta danes v mestu Ston na polotoku Pelješac opravila primopredajo dokumentov, s katero so tudi uradno odprli gradbišče mostu med celino in drugim največjim hrvaškim polotokom.
S tem se je danes začelo tudi odštevanje 36-mesečnega roka, v katerem se je kitajski konzorcij obvezal zgraditi most, ki bo omogočil cestno povezavo s skrajnim jugom Hrvaške, ne da bi morali potovati čez ozemlje Bosne in Hercegovine. Vrednost projekta je ocenjena na 420 milijonov evrov, EU pa bo iz kohezijskih skladov prispevala 85 odstotkov zneska.
Most bo dolg 2,4 kilometra, visok 55 metrov ter širok nekaj manj kot 24 metrov. Na njem bodo štirje prometni pasovi. Hrvaška načrtuje, da bodo porabili še približno 100 milijonov evrov za gradnjo in posodobitev pristopnih cest, vključno z več predori, mostovi in viadukti na Pelješcu ter obvoznico pri Stonu. Največji infrastrukturni projekt na Hrvaškem naj bi bil v celoti končan leta 2022.
Prometne povezave celotnega hrvaškega ozemlja se še posebej veselijo prebivalci južne Dalmacije, ki komaj čakajo, da se bodo lahko zapeljali čez most. Nekateri so šli celo tako daleč, da so most v teritorialnem pogledu primerjali z vojaško operacijo Nevihta iz leta 1995, s katero je Hrvaška povezala državno matico in do takrat okupirana ozemlja.
Foto: Pipenbaher Consulting Engineers
Veter bo upočasnil gradnjo vsaj za tri mesece
Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je tudi v osebne politične in predvolilne namene dvakrat slovesno prerezal otvoritveni trak gradbišča mostu na polotok Pelješac, in sicer leta 2005 in 2007. Eden prvih posegov gradbenikov iz Kitajske bo tako rušenje dveh podpornih stebrov, ki sta bila narejena na »Sanaderjevih« gradbiščih pri kraju Komarna nedaleč od Ploč. Hkrati bodo stekla pripravljalna dela na gradbišču, kakor tudi dodatne raziskave morskega dna, kjer naj bi postavili temelje za konstrukcijo mostu, glede na to, da je prišlo do manjših sprememb prvotnega načrta. Do konca leta tako ni pričakovati radovednim očesom vidnih gradbenih posegov.
Soavtor mostu, slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, je v pogovorih za hrvaške časnike večkrat povedal, da gre za tehnološko in tehnično zelo zahteven poseg. Pričakuje, da se bodo prvi nosilni oporniki mostu nad morsko gladino zavihteli jeseni prihodnje leto oziroma deset mesecev po začetku gradnje. Globina morja pod mostom je približno 28 metrov, nekateri jekleni nosilni oporniki pa bodo visoki 124 metrov. Glavni projektant Pipenbaher pričakuje, da bodo most zgradili v predvidenem roku, ter spominja, da so pri načrtovanju gradnje upoštevali, da bodo močni vetrovi zapirali gradbišče vsaj mesec dni na leto.
Bošnjaški član predsedstva BiH je ostro proti
Poleg neugodnih vremenskih razmer pa gradnjo mostu ovirajo tudi izjave predsedujočega predsedstvu BiH Bakirja Izetbegovića, ki že dlje časa vztraja, da Hrvaška z gradnjo mostu krši suverenost BiH zaradi nerešenega spora o meji med državama. Tudi tokrat je, potem ko je začel teči rok za zgraditev mostu, ponovil, da Hrvaška krši konvencijo ZN o pravu morja in da bo BiH z mostom izgubila dostop do odprtega morja. Neuradno naj bi Izetbegović pripravljal tožbo proti Hrvaški na mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu. Bošnjaški član predsedstva BiH je sicer precej osamljen v svojih zahtevah, da se hrvaški projekt ustavi, saj najvišji predstavniki srbskega in hrvaškega naroda v BiH v gradnji mostu na Pelješac ne vidijo nič spornega.
Hrvaška vlada ponavlja, da so pri gradnji mostu upoštevali vse zahteve BiH o nemotenem ladijskem prometu do pristanišča v Neumu. Trdijo, da iz Sarajeva niso dobili nobene uradne zahteve po ustavitvi gradnje mostu. Po dveh neuspešno odprtih gradbiščih mostu tako zdaj pričakujejo, da jim bo v tretje vendarle uspelo.
