Nemška kanclerka je konec maja v kitajskem Shenzhenu dan preživela v tehnološkem centru za razvoj umetne inteligence (UI). Ko se je fizičarka po izobrazbi pod velikim vtisom vrnila, je sklicala sestanek. Dvaintrideset najboljših strokovnjakov ji je razložilo, da v Nemčiji obstajajo dobre raziskave o UI, toda beg možganov in šibek prenos raziskav v prakso ovirata nemško kompetitivnost pri razvoju novih tehnologij. Nemčija pravzaprav sploh nima pravega načrta za UI, so ugotavljali. Angela Merkel ne dvomi, da Kitajska glede na vloženi denar in delovno silo razvoj UI vidi kot ključni dejavnik na svoji poti do globalne velesile, poroča Politico. »Vsaj od razsvetljenstva naprej je bila Evropa vedno prva v tehnoloških inovacijah,« je dejala. »A ni več tako. To bi nas moralo skrbeti.«
Neusmiljen boj med Washingtonom in Pekingom
Vodilne ostajajo ZDA, kjer je najboljše strokovno znanje o UI v rokah peščice zasebnih velikanov. A z množičnostjo raziskav, subvencioniranjem podjetij in zagotavljanjem dostopa do podatkov o 1,4 milijarde državljanov ter borno zakonodajo o zaščiti zasebnosti jih dohiteva Kitajska, ki želi postati vodilna na področju UI do leta 2030.
Merklova je prepričana, da je prava pot za Nemčijo in Evropo najti pravo ravnotežje: »Krepost našega socialno-tržnega gospodarstva je zmeraj bila, da ni zgolj trg niti država tista, ki bi zapovedovala vse. Država le postavlja temeljne smernice,« je dejala junija. A Nemčija dosega bore malo v razporejanju tako zasebnega kot javnega denarja za umetno inteligenco. Po podatkih svetovalnega podjetja Roland Berger si je lani odškrnila tri odstotke globalnih zasebnih investicij v UI, medtem ko ZDA dosegajo daleč največji delež – 66 odstotkov.
Vsega skupaj pol milijarde evrov javnega denarja je nemško raziskovalno ministrstvo v zadnjih tridesetih letih namenilo razvoju UI. Kitajska prestolnica namerava samo v razvojni park umetne inteligence v zahodnem delu Pekinga vložiti 1,9 milijarde dolarjev. Ob pomanjkanju zasebnih in javnih investicij v podjetja za razvoj novih tehnologij vodilni misleci iz Nemčije odhajajo k tujim velikanom.
Najti pravo ravnotežje
Prelomni dosežki v razvoju UI so danes odvisni od učenja strojev, kar temelji predvsem na iskanju vzorcev in povezav v veliki zakladnici informacij, med ogromnimi podatkovnimi zbirkami.
Kanclerka, ki si je za eno glavnih prioritet svojega četrtega kabineta zadala razvoj UI in drugih tehnologij, se zaveda občutljivosti razkrivanja osebnih podatkov o prebivalcih demokratične države, ki je v prejšnjem stoletju prestala dve avtoritarni diktaturi. Ključno je torej vprašanje, kako ob manjši odvisnosti od analize podatkov narediti Nemčijo vodilno v naslednji generaciji UI.
Upanje, da se Nemčija morda še pobere, strokovnjaki vidijo v najkakovostnejših znanstvenih raziskavah in izvozu industrijskih izdelkov z dodano vrednostjo, predvsem avtomobilov. A da bi se kakovost izkazala še v praksi, mora Berlin zastaviti nacionalno vizijo, premagati institucionalne ovire in pospešeno spodbujati investicije. To ne bo lahko v državi, ki ji morda preti trgovinska vojna z ZDA, pa tudi čas ni na njeni strani.
Najbogatejša evropska država ima od vseh držav EU najbolj zdravo ekonomijo in močne industrijske temelje, in od (ne)uspeha Nemčije na področju UI je odvisno, katera od svetovnih sil bo gospodarsko dominantna v prihajajočih desetletjih.
