»Mogoče sem v petek v Pirenejih porabil preveč energije, a tega ne obžalujem. Nisem se počutil slabo, vendar se še vedno učim. Morda sem se preveč razdal, a sem zmagal in ni mi žal. V soboto na kronometru sem bil močan, vendar so bili drugi boljši. S tem, kar sem dosegel, sem pomirjen. Svoje sem naredil 110-odstotno. Ne bi zmogel več. To je vse, kar smo v tem trenutku sposobni z ekipo,« je Primož Roglič v soboto v cilju vožnje na čas v Espelettu pospremil odločilno dejanje zadnjega tedna. Osmo mesto dneva, minuto za neposrednima tekmecema Tomom Dumoulinom in Chrisom Froomom, ki sta se še zjutraj zdela potencialno premagljiva, je bilo premalo za sanjski zaključek pod Slavolokom zmage. Četrto mesto na Touru! Zgodovinsko.
Ostajajo v okviru realnosti
Zaključni in po trasi zelo razgiban kronometer je bil v vseh pogledih ura resnice. Mnogi so menili, da je trasa zanj. A je bila vožnja v realnost namesto evforičnega pričakovanja skoka na zmagovalni oder 105. Tour de France. Svetovni podprvak ni zmogel odpeljati na ravni preostalih treh velikanov Toura, ki jih je izzival ves zadnji teden in jih dan prej v izjemnem slogu šolal s prelaza Aubisque.
Slabosti v vožnji ni našel. Slabega dne, ki se ga še kako bojijo vsi udeleženci tritedenskih dirk, ni potrdil. »Nisem imel nobenih težav. Nisem odpeljal nič drugače kot minule kronometre,« je razložil, a nekaj razočaranja ni mogel skriti. Kljub temu da je vozil z dokaj skrivnostnim specialnim kolesom, je nekaj izgovorov usmeril v tehnologijo. »Material, vrhunska tehnologija je pomembna. Mi v ekipi smo pri materialu pet let isti. Sam sem pred petimi leti še skakal,« je našel slikovito primerjavo. Dejstvo je, da so bili s pinareli in gianti hitrejši, na bianchiju pa sta bila s klubskim kolegom Stevenom Kruijswijkom na koncu na najbolj nehvaležnih mestih štiri in pet. »Seveda sem do konca upal, da bomo višje. Saj je vedno tako, da želimo več in več, a moramo ostati v okviru realnosti. Moramo biti ponosni in se tega veseliti. Moramo vedeti, kakšne so naše meje. Nič si nimamo očitati. Le kdo bi pred Tourom rekel, da bom četrti v Parizu. Tour je potrditev, da zmorem. Na tem bomo gradili naprej. Tudi pri Skyu niso v prvi sezoni zmagali na Touru. Veseli nas spoznanje, da bomo v prihodnje lahko boljši,« je Roglič pogled že usmeril v prihodnost.
Roglič je v vseh pogledih nov obraz v ospredju Toura. Odpeljal je šele tretjo tritedensko etapno dirko in šele prvič poskušal ostati visoko v skupnem seštevku. »Spoznal sem, da se z vsemi lahko borim do konca. Pridobili smo nove vsakodnevne izkušnje, ki bodo še kako prav prišle v prihodnjih letih,« je razmišljal in konkretno opozoril na tretji dan Toura, ko so v ekipni vožnji na čas za ekipama Sky in Sunweb zaostali dragoceno minuto. »Tam smo pustili ogromno časa. Brez te izgubljene minute bi skoraj zmagal Tour,« je opozoril in se potem takoj vrnil v realnost. »Vsega ni mogoče imeti takoj, se pa učimo, izobražujemo in z optimizmom gledamo v prihodnost.«
Froome izgubil dres
Velikan Toura Chris Froome je sobotni kronometer odpeljal zelo živahno in se dan po težavah v visokih Pirenejih z drugim časom dneva vrnil na tretje mesto skupnega seštevka. Štirikratni šampion Toura je imel izjemno željo, da ga novinec ne izrine izpod Slavoloka. Ni še »odfroomal« v zgodovino. Le sekundo je zaostal za Tomom Dumoulinom, svetovnim prvakom v tej zvrsti, ki je z etapno zmago ozdravil nekaj frustracije. Po zmagi Rogliča pod Aubisquejem se je Nizozemec jezil na spremljevalne motoriste s snemalci, ki so po njegovem Slovencu omogočili odločilne metre prednosti. Bil je tako zbegan, da je izgubil dres za kronometer. »Imel sem srečo, da je proizvajalec doma na španski strani Baskije in so ga zjutraj sešili,« je aerodinamika rešila junaka v mavrični majici. Froome se je veselil tudi drugega mesta: »Še v petek se je to zdelo nemogoče. Ob G. na zmagovalnem odru je sanjsko. Zmagal je najmočnejši kolesar na dirki,« je polaskal svojemu pomočniku, sprememba vlog, ki je redka v svetu kolesarstva.
Geraint Thomas je junak Toura. Prvič po dolgih letih se je zgodilo, da je vodonosec slavil na največji dirki. Vse je ostalo v družini Nebeških. Četrti čas dneva je bil za člana najbogatejše ekipe v soboto le formalnost do končne zmage. Daleč največji dosežek v karieri. »Ne morem verjeti. Doslej sploh nisem razmišljal, da lahko zmagam Tour. Zdaj je tu. Nazadnje sem jokal od sreče na poroki. Počutil sem se močnega tudi danes, celo malo preveč pritiskal skozi ovinke, a me je športni direktor umiril, naj bolj sproščeno odpeljem zmagi naproti. V gorah sem bil vsak dan na preizkušnji,« je govoril skromni in tihi 32-letni Valižan, rojen na nekdanji dan mladosti. »Uživam v rumeni, mogoče bom imel še kdaj to izjemno čast,« je pristavil v Parizu, potem ko je na paradi šampionov majico varno pripeljal na Elizejske poljane. Družbo pod Slavolokom zmage so mu delali že šestkrat zeleni Peter Sagan, pikčasti Julian Alaphilippe in borbeni Dan Martin. Prestižni sprint je dobil evropski prvak Alexander Kristoff.
