Predzadnji julijski konec tedna je bil na K2 (8611 m) rekorden, saj je v dveh dneh, soboto in nedeljo, stopilo na vrh več kot 60 plezalcev. Med njimi je bilo šest žensk, tudi Gangaamaa Badamgarav, prva Mongolka na vrhu Divje gore, in Mehičanka Viridiana Chavez, prva Latinskoameričanka, ki je osvojila K2. Enaindvajsetega julija je vrh dosegel tudi Leščan Tomaž Rotar, po Zvonku Požgaju, Vikiju Grošlju in Romanu Benetu četrti Slovenec s preplezanim K2. Pred letom dni je Rotar že preplezal do vrha Everesta. Veselje plezalcev je na K2 skalila smrt japonskega plezalca Kodžira Vatanabeja, ki je po uspešnem vzponu med sestopom na višini 8300 metrov zdrsnil v prepad. Vatanabe je druga letošnja žrtev na K2: 7. julija se je na gori smrtno ponesrečil kanadski alpinist Serge Dessureault. Od leta 1954, ko sta Italijana Achille Compagnoni in Lino Lacedelli kot prva osvojila Divjo goro, je vzpon na vrh uspel 417 plezalcem, 86 pa se jih je smrtno ponesrečilo.
Poljakova smuka
Seveda je največ pozornosti zavzel 30-letni alpinistični smučar Andrzej Bargiel, ki je z uspešno smuko z vrha K2 postavil nov mejnik v himalajskem plezanju in smučanju. O tem cilju je v zadnjih desetletjih sanjala peščica najdrznejših alpinističnih smučarjev. Hans Kammerlander je pri poskusu leta 2001 odnehal že med vzponom, 400 metrov pod vrhom, Šved Fredrik Ericsson je leta 2010 med smučanjem zdrsnil in se ubil, naš Davo Karničar pa je lani prišel do prvega višinskega tabora in obupal zaradi poškodbe hrbta in pomanjkanja snega, ki bi omogočil neprekinjeno smučanje. Tudi Bargiel je s K2 poskušal smučati že lani, a je odnehal zaradi velike nevarnosti plazov.
Letos mu je bilo vreme bolj naklonjeno in ob pomoči odlične ekipe, v kateri so bili njegov brat Bartolomej, Januš Golab, Pjotr Pawlus in Marek Ogien, je lahko uresničil cilj. Z Golabom sta v nedeljo, 22. julija, zjutraj dosegla vrh gore, Bargiel si je nataknil smuči in se začel spuščati ter s povezovanjem štirih, dovolj zasneženih smeri (najprej po »normalni« Abruzzijevi smeri na jugovzhodnem grebenu, potem po Česnovi smeri in pod ogromnimi seraki po Messnerjevi prečki ter končno po razu v poljski smeri Kukuczka-Piotrowski; v zgornjem delu se je moral na približno 50 metrov dolgem odseku spustiti vpet v fiksno vrv) v celoti odsmučal do baznega tabora, do katerega je mimo vseh ledeniških razpok prispel v zgodnjem večeru.
Poljak, ki je leta 2015 kot prvi presmučal z vrha osemtisočaka Broad Peak (s smučmi se je spustil tudi z osemtisočaka Šišapangma), je takoj po končanem spustu s K2 povedal, da je zelo srečen, ker mu je uspelo presmučati goro in se varno vrniti do baze. »Proti vrhu K2 sem začel plezati v nedeljo ob štirih zjutraj,« je povedal Andrzej Bargiel. »Vreme je bilo lepo, nekaj težav se je pojavilo le, ko sem prišel na vrh in začel smučati. Močno se je pooblačilo in na četrtem višinskem taboru sem moral čakati, da se zjasni, saj so bili naslednji odseki spusta po skrajno strmi steni zelo zahtevni. Čutim ogromno srečo in olajšanje, če sem iskren, to je bil moj drugi poskus in sem zelo zadovoljen, da mi ne bo treba ponovno priti pod K2.«
Rešilni brezpilotni letalnik
Andrzejev brat Bartolomej je na odpravi skrbel za snemanje smučarskega spusta s posebej prirejenim brezpilotnim letalnikom. Na spletu so že objavljeni prvi odlomki, ki nazorno razkrivajo skrajno zahtevnost smučanja s K2. Že prej pa je Bartolomej poskrbel za morda še pomembnejšo vlogo svojega brezpilotnika. Na sosednjem, 8047 metrov visokem Broad Peaku, je 9. julija škotski plezalec Rick Allen med sestopom po neuspešnem poskusu vzpona na vrh na višini 7600 metrov padel in zdrsnil kakšnih 400 metrov po snežnem pobočju. Njegovi soplezalci so predvidevali, da padca ni preživel.
Šestintrideset ur pozneje je kuhar japonske odprave v baznem taboru skozi teleskop opazil stvar, za katero je domneval, da je Allenov nahrbtnik. Bartolomej Bargiel je usmeril svojega brezpilotnega letalnika proti Broad Peaku in preiskal območje ter ugotovil, da je predmet pravzaprav Rick Allen. S pomočjo satelitske navigacije je določil koordinate in višino ponesrečenega Škota in ga z letalnikom usmerjal proti reševalni ekipi, ki mu je šla naproti. Tri dni po nesreči so Allena, ki jo je odnesel z odrgninami in omrzlinami, pripeljali v bazni tabor. Uspešno iskanje pogrešanega alpinista bi lahko pomenilo začetek učinkovitega iskanja ponesrečenih plezalcev v poskusih reševanja v Himalaji in drugod.
