Zadnjih nekaj let po slovenskih mestih vznikajo novi parki za vadbo na prostem, za zdaj še bolj prepoznavni po tujki – street workout. Na dokaj preprostih železnih telovadnih orodjih vadi, pridobiva moč ali se zgolj razteguje staro in mlado. Tudi v Kamniku, kjer je Miha Šest, glavni pobudnik in pogon športnega društva, pred sedmimi leti postavil prvi park. »Da bi mladino spravili proč od računalnikov, predvsem pa kriminala,« pove sogovornik. Trem parkom – prvemu na Titanovi brvi, drugemu ob kamniškem bazenu in še enemu mobilnemu – bo kmalu sledil še četrti med bloki v Zikovi ulici. »Danes smo zagotovo največja skupina v srednji Evropi, saj društvo šteje 74 članov, starih od 8 do 82 let,« pove Miha Šest. »Vadba je brezplačna, prav tako ni članarine. Enkrat na leto poberemo prostovoljne prispevek v višini 20 evrov, denar pa uporabimo za barvanje drogov in nakup novih železnih drogov.«
Vaje prilagojene posamezniku
Prednost vadbe, ki ima korenine na newyorških ulicah in je nastala s kombinacijo klasičnih vaj, pri katerih uporabljamo lastno težo, in elementov iz drugih športov, je v tem, da jo lahko izvaja vsak ne glede na starost in telesno pripravljenost. Kar nekaj vaj, ki jih vadeči v parku izvajajo, vam je zagotovo poznanih: sklece, počepi v vseh različicah, tudi z različnimi utežmi, in trebušnjaki so klasika, s katerimi se vse začne. »Tudi če delate samo te vaje, uporabljate vse glavne mišične skupine telesa. Pri posamezni vaji deluje od šest in več mišic. Zato začetnikom svetujemo, da vaje osvajajo postopno, da se telo navadi,« pojasni Šest.
To velja predvsem za najmlajše, ki običajno začnejo zelo zagnano. »Nečakinja, danes stara enajst let, redno trenira že štiri leta. Seveda je treba biti pri otrocih pazljiv, da ne pretiravajo in se ne poškodujejo,« opozori Šest in pripomni, da so treningi pri najmlajših pogosto prepleteni z igro. Prav tako so v parku na voljo avtomobilske gume različnih velikosti – od traktorskih do manjših, ki so pripadale legendarni katrci.
Betonske uteži in hlodi
»Na voljo so tudi betonske uteži, ki smo jih izdelali sami, uporabljamo tudi večje lesene hlode. Vse železne droge smo zvarili sami,« pove sogovornik. Čeprav bi ob pogledu na telesa telovadcev, ki se ukvarjajo z ulično vadbo, lahko sklepali, da je rezervirana samo za mišičnjake, Šest odvrne: »Vsakdo, ki ima svoje želje, cilje ali pa le išče druženje, je dobrodošel med nami. So fantje, ki trenirajo s težkimi utežmi za moč, drugi želijo pridobiti vzdržljivost. Vadijo seveda tudi dekleta, kar nekaj je tudi drugih športnikov, košarkarjev, triatloncev, kolesarjev.«
Če vas zanima ali vam trening ustreza, Miha Šest svetuje: »Pridite in preverite. Običajno se nam novi telovadci pridružijo tako, da pridejo v park, tam pa jim jaz ali tisti, ki stvar že obvladajo, pomagamo pri izvedbi vaj. V parku vas nihče ne bo obsojal, se vam posmehoval. Tu velja solidarnost, pomoč. Gradimo zaupanje, tudi medgeneracijsko povezovanje.« Kamničani park obiskujejo vse dni v letu ob vseh urah, pri najbolj zagrizenih tudi vreme ni ovira. A kot pravi sogovornik, ki pokaže na roke, ki so zaradi treninga na železnih drogovih polne žuljev, je treba začeti počasi: »Tudi sam se prvič nisem mogel dvigniti na drogu niti enkrat. Začel sem s 96 kilogrami, zdaj imam deset kilogramov manj.«
