Iz Wonsana v Severni Koreji je v ameriško oporišče Osan v Južni Koreji poletelo ameriško vojaško tovorno letalo s 55 zaboji, v katerih naj bi bili posmrtni ostanki 55 ubitih ameriških vojakov med korejsko vojno. To se je zgodilo ob 65-letnici premirja, ki je končalo triletno vojno, ne da bi bil nato podpisan mirovni sporazum. V Severni Koreji na ta dan praznujejo »zmago v narodnoosvobodilni vojni«.
»Po toliko letih bo to velik dogodek za številne družine. Hvala, Kim Jong Un,« si je dan pred tem na twitterju čestital ameriški predsednik Donald Trump, ki ta prenos kosti predstavlja kot svoj veliki uspeh. Kot zdaj poudarjajo v Beli hiši, je severnokorejski diktator Kim Jong Un tako začel »izpolnjevati del svojih obljub«, ki jih je dal Trumpu 12. junija v Singapurju. »Za nas so ta dejanja Severne Koreje in zagon k pozitivnim spremembam velika spodbuda,« so še sporočili iz Bele hiše. Prenos posmrtnih ostankov so omogočili šele obisk novega Trumpovega zunanjega ministra Mika Pompea v Pjongjangu v začetku julija in srečanja delegacij obeh Korej.
V Severni Koreji so še posmrtni ostanki 5300 ameriških vojakov. Vsega skupaj so ZDA v korejski vojni, ki se je začela s hitrim prodorom severnokorejske vojske na jug in potem nadaljevala s silovitim ameriškim protinapadom, izgubile 36.000 vojakov. Med Korejci je vseh smrtnih žrtev vojne okoli dva milijona, med kitajskimi »prostovoljci«, ki so ustavili ameriški protinapad, pa več kot sto tisoč. Zaboje, pokrite z zastavami Združenih narodov, ker so se pod to zastavo bojevale ameriške sile, bodo prepeljali na Havaje, kjer bodo posmrtne ostanke identificirali.
Leta 1994 so denimo ameriški strokovnjaki ugotovili, da od posmrtnih ostankov 70 ljudi, ki jih je Pjongjang predal Washingtonu, nihče ni bil ameriški vojak. Ob podobnem dogovoru z Londonom leta 2011 pa naj bi bile v zabojih živalske kosti.
Kaj je z denuklearizacijo?
Režim v Pjongjangu je Trumpovi administraciji – ki se trudi dokazati, da je imelo srečanje v Singapurju smisel – dal novo upanje pred enim tednom, ko je omogočil posnetke o uničevanju svojega glavnega izstrelišča za satelite, ki naj bi bilo pomembno tudi za program medcelinskih jedrskih raket z dometom do ZDA. »To cenimo,« se je razveselil Trump, ki v tem vidi začetek »popolne denuklearizacija korejskega polotoka«, o čemer sta se s Kimom Jong Unom – sicer brez konkretnega programa, koledarja in načina preverjanja – dogovorila v Singapurju. Vendar je Pompeo previden in zahteva preverjanje na terenu. Menda je izstrelišče samo deloma demontirano in zelo hitro se ga lahko spet usposobi. Vseeno naj bi zdaj pogajanja med Pjongjangom in Washingtonom dobila nov zagon. Vsekakor obstaja več dokazov in indicev, da Severna Koreja nadaljuje izdelavo jedrskega orožja. Pravzaprav ne bi bilo logično, da bi se Kim Jong Un čez noč odpovedal jedrskim raketam, ki so mu omogočile pogovore z ameriškim predsednikom in za katere si je Severna Koreja prizadevala več desetletij. Trump in Kim sta v Singapurju podpisala sporazum o »popolni odpravi jedrskega orožja na korejskem polotoku«, ne da bi natančneje določila, kako bo ta potekala. Pozneje je Trumpova administracija zahtevala takojšnjo denuklearizacijo, ki bi se končala konec leta 2020, torej ob koncu prvega Trumpovega mandata. Zdaj v Beli hiši pravijo, da se ne mudi.
