Skrb vzbujajoča demografska statistika, ki spremlja dinamiko sprememb na področju razvoja prebivalstva in staranja ljudi, je spodbudila, da so v središče letošnjega HRM-foruma IEDC – Poslovne šole Bled postavili spreminjajočo se družbo in to, kakšni so vplivi na kadrovsko funkcijo. O tem je pred forumom svoj premislek pripravila dr. Alenka Braček Lalić, prodekanja za raziskave na IEDC – Poslovni šoli Bled in vsebinska vodja programa foruma, ki bo 11. in 12. oktobra na Bledu.
Evropa izgublja bitko
Statistika Združenih narodov napoveduje, da se »število svetovnega prebivalstva povečuje povprečno za 1,2 odstotka na leto, a je pri tem pomembna projekcija Statističnega urada RS (SURS), da naj bi se v prihodnje močno povečalo prebivalstvo Afrike (za 3,7-krat), sledile naj bi Oceanija (za 1,8-krat), Severna Amerika (za 1,4-krat) in Azija ter Latinska Amerika s Karibi (vsaka za 1,1-krat)«. Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da naj bi se prebivalstvo Evrope v prihodnjih letih zmanjšalo za 12 odstotka. Leta 2100 naj bi v Evropi tako živelo samo še šest odstotkov celotnega svetovnega prebivalstva.
To dinamiko najbolje ponazorijo podatki, da je bil leta 1950 delež evropskega prebivalstva v primerjavi s celostnim svetovnim prebivalstvom 22 odstotkov, projekcija za leto 2050 pa napoveduje le še 8 odstotkov, leta 2100 pa celo 6 odstotkov celotnega svetovnega prebivalstva, medtem ko naj bi se delež afriškega dvignil s 15-odstotnega v letu 2010 na 39 odstotkov.
Slovenija le še do leta 2025 z rastjo
Do leta 2025 naj bi se sicer po podatkih SURS prebivalstvo v Sloveniji še povečevalo na približno 2.083.000, nato naj bi začelo počasi padati. Tako naj bi imela Slovenija do začetka leta 2080 le 1.938.000 prebivalcev, kar je 6 odstotkov manj kot leta 2015.
Drugi pomemben vidik, ki se nanaša na demografske trende in ima precejšnje implikacije na trg dela ter posledično HR-funkcijo, je staranje prebivalstva. Ljudje živimo dlje. »Demografska gibanja kažejo na intenzivno staranje prebivalstva in čedalje večje pomanjkanje mladega prebivalstva. Če vzamemo v obzir le ta dva demografska trenda, zmanjšanje števila rojstev in posledično zmanjšanje števila prebivalstva na evropski ravni ter staranje njegovega prebivalstva, lahko predvidimo naslednje implikacije za trg dela in posledično za HR-funkcijo, ki se dandanes že v veliki meri odražajo na trgu dela in za katere bo treba iskati strateške premike in spremembo tradicionalne miselnosti o naravi dela ter o delu samem,« poudarja dr. Braček Lalić.
Potrebni so strateški in strukturni premiki
Zmanjšanje števila prebivalcev se odraža v primanjkljaju delavcev in posledično tudi talentov. HR-direktorji morajo biti čedalje iznajdljivejši, ko gre za iskanje delavcev in najboljših talentov. Delavce bo treba iskati zunaj meja, prav tako talente, ki so glede na opisane okoliščine v zavidljivem položaju. Talenti bodo odšli tja, kjer bodo dobili višje plačilo, ugodnejše razmere za delo in za življenje zase in svojo družino. Tudi zunaj meja. Enako velja za delavce. »V zadnjem času slišimo različne zgodbe iz različnih industrij, kot so gradbeništvo, gostinstvo, zdravstvena stroka, kjer primanjkuje delavcev in medicinskih sester... Enako velja za talente, kjer velja omeniti visoko stopnjo bega možganov v Sloveniji, kot tudi v preostalih evropskih državah. Začeti se moramo spraševati, kje in kako pridobiti zaposlene, talente; kako spremeniti zakonodajo, da bo bolj fleksibilna pri zaposlovanju tujcev, kako zadržati talente doma,« našteva prodekanja IEDC. Po njenem mnenju odgovori na ta vprašanja terjajo tudi strateške in strukturne premike, o katerih se je treba pogovarjati danes, predvsem ob upoštevanju dolgoročne časovne dinamike.
Delo pri osemdesetih
Staranje prebivalstva vpliva na vse večji razpon v generacijskih razlikah v delovnih okoljih in različnih vrednotah, vezanih na delo in pripadnost organizaciji, na drugi strani pa vse večji izziv pri pridobitvi talentov in njihovem zadržanju. V raziskavi IEDC o poslovnih izzivih in razvojnih potrebah, ki je potekala v enajstih državah, je eden izmed slovenskih direktorjev dejal: »Mlajša generacija ima posebna pričakovanja glede dela, zato bomo morali v prihodnosti posvetiti več pozornosti generacijam Y in Z.«
Razkorak med različnimi delovnimi vrednotami, koncepti, kako naj bi bilo delo videti ter komu naj bi bilo namenjeno in zakaj, se kaže med različnimi generacijami v različnih delovnih okoljih. »Lahko bi dejali, da gre za generacijsko kulturni fenomen, o katerem ne govori le Slovenija, ampak celotna Evropa ter bo zahteval premislek in spremembo ustaljene miselnosti, vezane na način in naravo dela. Glede na staranje prebivalstva in dejstvo, da se število prebivalstva zmanjšuje, bo treba razmisliti tudi o tem, kako dolgo bomo delali in kako bo videti delo zaposlenega, starega 70 ali 80 let,« opozarja dr. Alenka Braček Lalić.
Vse to zastavlja tudi vprašanja, vezana na pokojninski sistem, zdravstveni sistem in seveda mnoga družbena vprašanja, kot tudi potrebo po dodatni motivaciji starejših zaposlenih, konstantnem izobraževanju in usposabljanju ter pridobivanju novih veščin in kompetenc, potrebnih za soočenje s trenutnimi in bodočimi poslovnimi izzivi.
