»Srečen sem! Bilo je noro, vendar je zelo lep občutek. Končno mi je uspelo,« so bile besede Primoža Rogliča, potem ko je spisal novo veličastno poglavje športne zgodbe. Zmaga v odločilni pirenejski etapi. Najtežji dan Toura. Čez legendarne, največkrat prevožene klance Toura Aspin, Tourmalet, Aubisque. Napadalno. Nepopustljivo. Narejeno. Zbrano. Načrtovano. Dejanje, ki ima pomemben vpliv tudi za zmagovalni oder v Parizu. Pot pod Slavolok zmage je odprta skozi jutrišnji kronometer (31 km), ki ga bo začel tretji z repa startne liste velikanov Toura.
Roglič šel na vse ali nič
Orel je poletel z Aubisqua in naredil drugi rumeni telemark. »Velikokrat sem poskusil. Zelo sem se potrudil. Vse sem moral narediti sam. Na zadnjem kilometru klanca sem šel na vse ali nič. Tisto, česar nisem zmogel navzgor, sem poskusil tudi navzdol. Ko se je le naredilo nekaj razlike, sem vedel, da jo je težko nadoknaditi in je težko za vse. Pritiskal sem bolj in bolj. Ko sem imel deset sekund prednosti, sem vedel, da zmorem do cilja. V tistih trenutkih nisem mislil na razliko do zmagovalnega odra, samo na etapno zmago. Dobro sem naredil,« je bil ponosen.
Dejanja, ki so jih na tak način na največjih dirkah zmogli le redki posamezniki. Slog, ki ga kolesarski navijači obožujejo. Še bolj, če je to v kraljevskih etapah, v zadnjih spustih. Kar 92,4 kilometra na uro je bila na ovinkasti cesti najvišja hitrost orla iz Kisovca. Poslikava kolesa proizvajalca Bianchi je dobila večplastno simboliko. Roglič je bil že na startu odločen, da zariše še eno poglavje v samosvoji zgodbi. Bil je samozavesten. Dobrega počutja v napol »mrtvo« izčrpani karavani. »Veselim se dneva. Nihče ni super spočit, a sem zdrav, v enem kosu, vsak dan mi je izziv,« je dejal zjutraj, potem ko ga je zbudila dopinška kontrola. S klanca na klanec so ostajali spredaj le najbolj žilavi, a brez Quintane. Landa, Bardet, Zakarin, Majka so poskušali z begom iz rumene skupine privoziti nekaj razlike. Strategija moštva Sky je delala tudi za LottoNl-Jumbo. In Rogliča, da niso pobegnili predaleč.
Svojo ofenzivo je začel na odseku, kjer ga je čakala srčna izvoljenka Lora Klinc. Očitno ima preroške sposobnosti. Stala je na zaključnem razpotegnjenem dvostopenjskem vzponu na Aubisque, 30 kilometrov pred ciljem v Larunsu daleč v dolini. Roglič je sprva dobro načel Chrisa Frooma, a se je štirikratni zmagovalec Toura na vmesnem spustu s pomočjo pomočnika Bernala vrnil za obročnik Rogličeve in Thomasove skupine. Znanilec nove dobe Toura in doslej nepremagljivi nebeški sta se na prelazu Aubisque pogledala iz oči v oči. Trenutek, ko je šel nemara dokončno v pozabo poskus osme zgodovinske zmage na Giru in Touru ter vpis petega človeka v anale s petimi zmagami. In tisto, česar mu ni uspelo dokončati navzgor, je naredil navzdol. Na čelu skupinice rumene majice je najprej ujel zadnjega ubežnika Rafala Majko, potem pa izkoristil trenutke nepopolnosti zasledovalcev s Tomom Dumoulinom in se tudi z elementi sloga Mateja Mohoriča odpeljal zmagi naproti. »Letel je navzdol. Bil je v popolni aerodinamični drži in še zavetrje motorista je ujel,« je razloge iskal Nizozemec.
Razmišlja le o sebi
Roglič je bil v cilju vesel po drugi zmagi na Touru, a nedaleč od Lurda je imel v glavi tudi zadnji odločilni dan pred Parizom. Razgiban kronometer (31 kilometrov) med Nivellom in Espelettom, nedaleč od atlantske obale na meji s Španijo, bo zakoličil končni vrstni red. »Bolje 13 sekund prednosti pred Froomom kot 13 zaostanka,« je pripomnil v zasavski preproščini. Na dosegu ima za 19 sekund tudi svetovnega prvaka Dumoulina. »Kronometer je enak za vse. Vsi bomo začeli z ničlo na uri. Dal bom vse od sebe. Res je prilagojen mojim sposobnostim. Ne razmišljam o Froomu in Dumoulinu, le o sebi,« je bil že motiviran za nov dan, nov izziv.
Glede na to, da je bil zadnje dni zelo živahen, ni nemogoče tudi novo slavje dneva. Trasa mu zelo ustreza. Glede na sloves z dosedanjih preizkušenj z ur resnice bo četveroboj velikanov 105. Toura odprt do zadnjega metra valovitega kronometra. Geraint Thomas je suvereno pripeljal rumeno majico čez Pireneje. Večni pomočnik ima dve minuti kapitala za zmago in že lahko razmišlja, kako bo v paradi šampionov nazdravil s šampanjcem. »Zadnji dan smo bili pod velikim pritiskom,« je priznal Valižan z značilnimi zalizci, ki je na dan mladosti obrnil 32. list življenja. »Roglič je bil najmočnejši. Letel je. Raje sem se osredotočil na to, da sem sledil Dumoulinu. Prednost mi omogoča, da tvegam manj, vendar se ne morem sprostiti. Roglič in Dumoulin sta definitivno izjemno močna. Odpeljati bom moral na meji sposobnosti. Zahtevno traso poznam z Dauphineja in ima strme vzpetine. Počutim se olimpijsko,« je razlagal poveljnik rumene karavane.
.jpg)
