Vsaj tako je menila Lindsey, Paul pa je ni prenehal nadlegovati. Najprej prek telefona in s pismi, potem pa se je zatekel k sodobnejši obliki, spletu. Postavil je najmanj deset spletnih strani z njenimi slikami, žaljivimi vsebinami in zasebnimi podatki, ki jih je znal dobiti od njenih znancev s pomočjo predstavljanja z njenim imenom na družbenih omrežjih. Vse skupaj je začinil še z nakupom Googlovega oglasa, prek katerega je brskalce usmerjal na njene lažne strani. Lindseyjine prijave policiji zaradi nadlegovanja niso imele učinka, saj Curran policiji niti ni bil na dosegu, ker je večino časa preživel na tujem. Podobno neuspešna so bila njena prizadevanja za odstranitev lažnih spletnih strani z brskalnikov, zato se je že vsa razrvana odločila Paula ustaviti s pomočjo sodišča. Ne da bi se udeležil obravnav, je slednji v začetku tega meseca krivdo priznal in privolil v poravnavo sodnih stroškov ter v to, da Lindsey plača odškodnino, ki je ostala nerazkrita. Sodba bo, tako gre upati, pripomogla k omejevanju vse pogostejšega spletnega nadlegovanja, da vsaj ne bo razvlečeno na Lindseyjinih trinajst let.
Spletna mora
Na londonskem sodišču se je končala dolgoletna spletna mora Lindsey Goldrick Dean, ki se je začela po nekaj zmenkih s Paulom Curranom februarja 2005. Bivša svetovalka za marketing iz Somerseta je konec leta 2004 tedaj 37-letnega direktorja zasebnega svetovalnega podjetja Curran Consulting Ltd spoznala prek časopisnega oglasa, a prave kemije med njima ni bilo in sta se razšla.
Dolgih trinajst let je trajala bitka Lindsey Goldrick Dean z nadlegovalcem.
