Ob podpisani najemni pogodbi za nadaljnji dve leti se lahko pohvali s 35 rednimi člani kongregacije in mesečnim obiskom kakšnih 750 verujočih v liberalnejše razumevanje Korana. Seyran Ates je pravnica, rojena v Istanbulu turški materi in kurdskemu očetu, s katerima je prišla kot šestletna deklica v Nemčijo v valu tujih delavcev, ki jih je ta država potrebovala za povojno obnovo gospodarstva. »Kot šolarka sem spoznala, da sta družinska čast in moj himen – za katerega dolgo sploh nisem vedela, kaj je – za mojo družino pomembnejša kot moji možgani,« je skoraj štiri desetletja kasneje zaupala spletnemu Zeitu, sicer pa je že pri 17-letih družino zapustila in se vpisala na študij prava na berlinski univerzi. Preživljala se je z delom v ženski svetovalnici in 21-letna za las ušla smrti. Med pogovorom s klientko je v svetovalnico prišel možakar, ogrnjen v dežni plašč, izvlekel pištolo in streljal nanju. Klientki ni bilo pomoči, sama pa je hudo ranjena, z vero, da ji je »Alah še namenil tuzemsko misijo«, premostila tudi psihološke posledice napada. Vrnitev k veri je ni odrešila občutka odtujenosti v tradicionalnih, konservativnih berlinskih mošejah, kjer so ženske prisiljene častiti boga za zavesami. In je sklenila, da če verska skupnost, kakršno si želi, ne obstaja, si jo bo zgradila sama. Ta je zdaj po letih načrtovanja, iskanja finančne podpore in primernega prostora živa, kljub mladeniču, ki se je v molilnici pojavil nekaj dni po lanski otvoritvi, na kateri je bilo več novinarjev kot vernikov, in zagrozil: »Ne boste dolgo. Arabci tega ne bodo dopustili.« Berlinska mošeja, ki je za mnoge muslimane revolucionarna, nima stalnega imama – ta je moški ali ženska, ki kliče k molitvi. Misli Seyran Ates pa so že usmerjene k naslednjemu načrtu – vzpostaviti novo liberalno usmerjeno islamsko akademijo – pri čemer tke stike z reformističnimi iniciativami med muslimani v drugih evropskih državah.

Ljudje v objektivu Nemčija mošeja islam reformacija Seyran Ates