Vlada očitno ni slišala poziva občin in komunalnih podjetij, naj z interventnimi ukrepi prepreči »ekološko katastrofo nacionalnih razsežnosti« in nemudoma zagotovi odstranitev nakopičene odpadne embalaže in sveč, ki jih z dvorišč komunalnih podjetij nočejo pobrati za to sicer pooblaščene družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Po predlogu direktorja ljubljanske Snage Janka Kramžarja bi država problem lahko rešila na tri načine: ali bi za nakopičeno odpadno embalažo poskrbela z interventnim odvozom sama, ali bi za to pooblastila izvajalce javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki in jim zagotovila tudi denar za ukrepanje, ali pa bi vendarle v prevzem embalaže prisilila DROE.
Vlada grozi z inšpekcijo
Toda v danes sprejetem odgovoru lokalnim oblastem in komunalam se ministrski zbor ni ukvarjal s hitrim posredovanjem v sili. Vlada je sporočila, da bo učinkovitejši sistem za ravnanje z odpadno embalažo zagotovila s spremembami zakona o varstvu okolja, ki bodo javnosti predstavljene predvidoma konec leta. Ob tem je spomnila, da je Agencija RS za okolje (Arso) že v začetku junija po uradni dolžnosti spremenila okoljevarstvena dovoljenja vseh DROE, razen Interseroha, in vanje zapisala, da morajo družbe še naprej prevzemati vso odpadno embalažo v deležu, kot jim ga določi vlada, četudi ta presega količine, ki jih dajo na trg njihovi zavezanci. Prav zaradi neujemanja teh količin namreč zdaj presežna odpadna embalaža ostaja neodpeljana.
»Izdanim spremenjenim okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD) sledijo inšpekcijski pregledi pri izvajalcih javne službe, da bi se ugotovilo, ali katera od družb za ravnanje z odpadno embalažo krši določila spremenjenega OVD,« je še zapisala vlada in sporočila, da bodo pristojni okoljski inšpektorji »v primerih ugotovljenih kršitev veljavnih predpisov ukrepali v skladu s pooblastili«.
Teren ne reagira
Te grožnje pa na terenu očitno (še) nimajo učinka, saj po pojasnilih direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS Sebastijana Zupanca kupi neodpeljane embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij ne kopnijo. Nasprotno. Ponekod, denimo v Novi Gorici, celo rastejo. »Čeprav so nekatere DROE po spremembi okoljevarstvenih dovoljenj spet začele prevzemati odpadno embalažo, je odpeljejo manj, kot bi morale,« Zupanc pojasnjuje naraščajoče zaloge in zavrača tudi nedavne navedbe ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, da bi 90 odstotkov vse nakopičene embalaže morala odpeljati družba Interseroh. »Problem ni izključno Interseroh, temveč celoten sistem ne deluje. Tudi nekatere druge družbe bi morale prevzeti bistveno več odpadne embalaže, kot je odpeljejo zdaj,« je opozoril Zupanc.
Ob tem pa Interseroh še naprej ostaja edina od šestih DROE (te so še Slopak, Gorenje Surovina, Dinos, Recikel in Embakom), ki ji Arso še ni spremenil okoljevarstvenega dovoljenja. Sprva to po pojasnilih agencije ni bilo mogoče, ker upravno sodišče še ni odločilo o spremembi dovoljenja, na katero se je Interseroh pritožil lani. Pred slabima dvema tednoma je bila sodba vendarle izdana, a se kljub trditvam Majcnove, da bodo takoj zatem ukrepali in tudi Interserohu spremenili dovoljenje, se to še ni zgodilo.
Le ugibamo lahko, ali je za to »krivo« upravno sodišče, ki je tožbo Interseroha sicer zavrnilo, a je ob tem po pojasnilih družbe zapisalo, da »sprememba okoljevarstvenega dovoljenja uradnim organom ne dopušča, da bi DROE določili pobiranje večjih količin odpadne embalaže od tistih, ki jih ustvarijo njihovi zavezanci«. Spomnimo, prav takšno stališče upravnega sodišča v januarski odločbi je sicer botrovalo letošnjemu sesutju sistema ravnanja z odpadno embalažo.
