Predsednica ZSSS in sindikata SKEI Lidija Jerkič je danes znova opozorila na vse več primerov raznovrstnih pritiskov na sindikaliste, ki opozarjajo na nepravilnosti v podjetjih. »Če ne pomaga mobing, sledi odpoved, katere vsebina ni pomembna. V veliko primerih se spor konča s poravnavo, po kateri se delavec, ker ne zdrži pritiskov delodajalca, odpove sindikalni dejavnosti. Če gre stvar prek sodišča, pa ta navadno sicer ugotovi nezakonitost postopka, a se delavec praviloma ne vrne na delo, saj delodajalec razveljavi pogodbo zaradi porušenega zaupanja,« pojasnjuje Jerkičeva, ki ocenjuje, da je bilo v zadnjih treh, štirih letih več odpuščanj sindikalnih zaupnikov kot prej v 25 letih.
Obrnjeno dokazno breme
Ker imajo pritiskov na sindikalne zaupnike dovolj, nameravajo v ZSSS predlagati spremembe delovne zakonodaje, in sicer tako, da bi moral delodajalec vložiti predlog odpovedi delovnega razmerja na sodišče, ki bi ugotovilo, ali je ta zakonita. »V bistvu bi šlo za obrnjeno dokazno breme. Razlogov za odpoved delavskih predstavnikov ne bi več ugotavljal delodajalec, temveč sodišče,« je dejala Jerkičeva.
Podobno razmišlja Mato Gostiša, generalni sekretar Združenja svetov delavcev Slovenije, ki pravi, da je bila izrečena odpoved, ne glede na to, ali je pri Hogetu res šlo za kršitve ali ne, nezakonita. »Zakon o delovnih razmerjih ne dopušča odpuščanja delavskih predstavnikov, ki imajo posebno varstvo pred odpovedjo, kar po načelu 'kadija toži, kadija sodi'. Povedano preprosteje – delodajalec je delavskega predstavnika 'obtožil' določenih kršitev, ga na podlagi teh obtožb sam 'zaslišal', nato pa ga po prosti presoji utemeljenosti svojih lastnih obtožb sam tudi 'obsodil'. To je pravno-civilizacijski nesmisel,« je ogorčen Gostiša.
Ustavni pravnik Rajko Pirnat meni, da predlog ZSSS sicer ne bi bil neustaven, da pa je vprašanje, ali si zgolj ena skupina delavcev zasluži takšno pravno varstvo in v katerih primerih. Nad predlogom ni navdušen tudi zato, ker bi bila s tem sodišča, ki po definiciji odločajo o sporih, kjer se je postopek že izvedel oziroma ko so bile izčrpane že vse druge možnosti, na ta način postavljena v »nenavaden položaj«.
Počitnikovanje ali priprava apartmaja
Aleš Hoge, predsednik sindikata in sveta delavcev v Kovinoplastiki Lož, ki je pred dnevi zaradi domnevnih kršitev pogodbenih obveznosti prejel izredno odpoved pogodbe o delovnem razmerju, je na današnji tiskovni konferenci zavrnil vse obtožbe podjetja. »Očitek, da sem v času opravljanja sindikalne dejavnosti opravljal zasebne aktivnosti, od hoje po nakupih do počitnikovanja s partnerko, je popolnoma neresničen,« je zatrdil Hoge in pojasnil, da je nakupoval za potrebe sindikata, na morje v Njivice pa se je po nalogu krovnega sindikata SKEI odpravil zato, da bi v tamkajšnjem sindikalnem apartmaju postoril vse potrebno pred prihodom letoviščarjev.
Dolgoletni sindikalist kot neresnične zavrača tudi obtožbe, da je v podjetju delil predvolilni material za Združeno levico in organiziral nezakonito stavko. »Politike nisem nikoli mešal s sindikalnim delom, stroje pa so zaustavili delavci sami, ker so od uprave zahtevali pojasnila,« je povedal Hoge in opozoril, da ga delavci nikoli ne bi podprli, »če bi bi bil slab sindikalist«.
Jerkičeva je Hogetove besede potrdila in opozorila, da v Kovinoplastiki Lož nimajo ne podjetniške kolektivne pogodbe niti pravilnika o sodelovanju s sindikatom oziroma svetom delavcem, ki bi natančno opredeljeval njegove obveznosti. Ker tega doslej podjetje tudi ni nikoli problematiziralo, je po njenem mnenju očitno, da gre v primeru izredne odpovedi izključno za onemogočanje sindikalnega dela.
