»Kaj naj rečem. Poskusil sem narediti vse, da se naredi razlika in da bo akcija. Bila je velika borba. Priznam, imel sem več moči kot v Alpah in zato sem to lahko naredil. Zdaj sem kar visoko v skupnem seštevku,« je slovenski kolesar Primož Roglič v svoji skromnosti opisoval izjemno vožnjo v najtežji in najbolj posebni etapi letošnjega Toura. Na zaključnem vzponu na Col d Portet je z ofenzivnim slogom izzval največje veličine in se v cilj privozil z gospodarjem rumene majice Geraintom Thomasom ter prvim izzivalcem Tomom Dumoulinom. Chris Froome in ljubljenec francoske publike Romain Bardet sta bila največji žrtvi Rogličevih pospeševanj. Štirikratni zmagovalec Toura ima štiri dni pred zaključkom le še 16 sekund časovne zaloge pred Rogličem. Nasmiha se polet zasavskega orla na zmagovalni oder Pariza.
Tri močne ofenzive Rogliča
V vojni med štirimi glavnimi generali Toura je Roglič sprožil tri močne ofenzive. Naziv Raketa, ki so mu ga dali navijači, je opravičil na najbolj impozantni cesti največje tritedenske dirke. Sedemnajsti dan Toura je upravičil sloves najtežje in odločilne etape. Ob prvem pospeševanju je napad pokril Chris Froome in verjetno to plačal v zadnjih kilometrih. V drugo je izzval še Dumoulina. Medtem je Thomas vsa izzivanja prenašal najbolje, za vrh prihranil en naboj več in še trdneje oblekel rumeno majico. Hkrati je razrešil tudi dilemo znotraj Skya, kdo je glavni.
Seveda je bil Rogličev spomin na lanski Galibier in prvo slavje na francoskem Touru še kako živ. Vendar je bil tokrat v povsem drugačni vlogi. Nairo Quintana je njegov naslednik s trofejo Henrija Desgrangea, ki jo dobi najhitrejši na najvišji točki Toura. »Quintana in Martin sta se lahko odpeljala naprej, saj sta zadaj v skupnem seštevku in se ju lahko pusti naprej. Na nas bolj pazijo in smo morali počakati, da se vrste Skya le malo razredčijo,« je orlič Roglič opisal svoje obzorje.
Nebeški so strigli peruti s popolno prevlado. Še enkrat znova se je pokazala izjemna (pre)moč cele Skyeve zasedbe, ki je vsem izzivalcem, z Rogličem vred, manjšala manevrski prostor. Vsako pospeševanje, vsako izzivanje je tudi pogumno dejanje, saj je na tehtnici veliko več. Vsako zaletavanje se lahko vrne kot bumerang. »Ko sem enkrat tako visoko, ne morem na vse ali nič. Moram pripeljati še do vrha hriba,« je opozoril. Kljub brutalno zahtevnemu dnevu in dveh urah vožnje na visokih obratih, Slovenec v cilju ni bil videti mrtvo izčrpan. Dokaz, da tretji teden Toura dobro prenaša in lahko po jutrišnji ravninski etapi zelo optimistično čaka zadnjo petkovo pirenejsko etapo ter sobotno vožnjo na čas po razgibanem terenu pod vznožjem Pirenejev.
Froome plačal nekaj orlovega davka
Veliki šampion Froome je plačal nekaj orlovega davka. Lahko se zgodi, da bo prav Roglič zapisan kot mož, ki je uničil njegove sanje o peti zmagi in nizu Giro-Tour. Froome je zdaj na Rogličevem obzorju. »Seveda želim višje in višje. Kot sem že omenil, pa prav veliko ne mislim na druge. Gledam le nase. Osredotočam se nase. Tekmujem šele na tretji tritedenski dirki,« je mirno poudaril Zasavec.
»Bila je kratka, zelo težka in sladka etapa,« je Roglič, seveda pod vplivom 110-odstotnega zadovoljstva, kot se je izrazil, opisal eksperimentalno različico brutalno zahtevne etape v Pirenejih, ki se je končala na najvišji točki Toura, na višini 2215 metrov. Eksperimentirali so z obliko starta, kot je v olimpijskem krosu (MTB), a se je zaradi široke ravne ceste takoj vedelo, da tovrstni start ne bo imel skoraj nobenega vpliva na rezultat. Šlo je zgolj za uvodni šov. A impozantnih je bilo 39 kilometrov vzponov v 65 kilometrih in 3200 metrov višinske razlike.
Bil je dan za najboljše hribolazce. »Na Peyragudes je šlo že hitro, na Azet hitreje, na zadnji Portet pa najhitreje,« je Rogla a preprosto opisal stopnjevanje ritma rumene skupine. Poskusi opozicijskih ubežnikov so bili zaman. Sky je dovolil ubežati le Danu Martinu in Nairu Quintani, ki nebeškim nista tako nevarna. Peresno lahki Kolumbijec, že dvakrat drugi na Touru v Parizu, je to zmogel unovčiti za sploh prvo etapno zmago v Franciji.
»To je bil zame velik dan. Pripravil sem se nanj in se je dobro izšlo. Zmaga je tudi motivacija zame,« je bil navdušen Nairo Quintana, deset centimetrov manjši in vsaj šest kilogramov lažji od Rogle. Fizika je v gorah naredila svoje. A ne vsega. Orlovo igrivo srce je ogrelo navijaške množice.
»Sta še dva dneva. Lahko se še kaj zgodi,« dodaja Roglič. Na vrhu Toura bi se mu lahko posebej zahvalil tudi gospodar rumene. Zaradi Rogličeve ofenzive je Thomas sledil in ob njegovih dveh minutah prednosti je nemara konec dileme, kdo bo imel glavno besedo v Skyu. Geraint Thomas je pojasnil: »Ko je Chris nekaj kilometrov pred ciljem povedal, da se ne počuti dobro, ga ni bilo mogoče napadati. Dobro se je izteklo. Zdaj sem v dobrem položaju, a v ekipi ne spreminjamo pristopa. Ne bo se zgodilo kot med Chrisom in Bradom Wigginsom leta 2012. Vozili bomo kot ekipa. To je naša moč.«
