Fosil so našli v ponedeljek zvečer v jami Arago, veliki prazgodovinski jami v Tautavelu, na francoski strani Pirenejev, ki mejijo s Španijo.
Tamkajšnji laboratorij je potrdil, da je zob pripadal predhodniku človeka, najverjetneje Homu heidelbergensisu (heidelberškemu človeku), ki ima značilnosti tako sodobnega človeka kot našega prednika Homo erectusa (pokončnega človeka).
»Zob je najbrž pripadal pet- ali šestletnemu otroku, ki je še vedno imel mlečne zobe, a jih je že precej uporabljal,« je povedal Tony Chevalier, paleoantropolog na univerzi v Perpignanu in v raziskovalnem centru v Tautavelu.
Človeški ostanki iz te dobe so zelo redki
Zob naj bi bil po ocenah star 560.000 let, kar pomeni, da je 100.000 let starejši od znane lobanje moškega iz Tautavela, ki so jo na istem kraju našli leta 1971.
Raziskovalci pravijo, da gre za izjemno najdbo, saj so človeški ostanki iz te dobe zelo redki, čeprav so nekaj zob iz tistega obdobja v jami Arago že našli.
Chevalier pravi, da jih bo najdeni mlečni zob »naučil veliko stvari o človeškem obnašanju« tistega časa.
Raziskovalci si že dolgo časa postavljajo vprašanje, kakšno je bilo življenje v jami Tautavel, kjer so našli okoli 150 starodavnih človeških fosilov.
Ni jim še uspelo ugotoviti, ali je bila jama začasno zatočišče, kjer so naši predniki počivali med lovom, ali je družinam predstavljala trajnejši dom - skrivnost, ki bi jo mlečni zob lahko pomagal razkriti, še navaja AFP.
