Že dlje časa je jasno, da bi lahko podnebne spremembe in višje temperature znatno vplivale na fizično zdravje ljudi na prizadetih območjih. Zaradi višjih temperatur bi lahko prišlo do zmanjšane pridelave hrane in posledično lakote, pojavile pa bi se lahko tudi nove bolezni. Znanstveniki pa so nedavno dognali, da imajo temperature, ki so višje od povprečja, vpliv tudi na duševno zdravje. Zaznali so namreč višjo stopnjo samomorilnosti v mesecih, v katerih je temperatura višja od dolgoletnih povprečnih temperatur v tem mesecu. V študiji, ki jo je ekipa znanstvenikov objavila v znanstveni reviji Nature Climate Change, so dokazali povezavo med višjimi temperaturami in povečano samomorilnostjo v primerjavi z meseci, ko temperature ostajajo znotraj povprečja.
»Ugotovili smo, da obstaja precej močna korelacija med večjim številom samomorov in višjimi temperaturami,« je za CNN povedal Marshall Burke, profesor in vodja raziskovalne ekipe na univerzi Stanford. »Analizirali smo število samomorov v določenih krajih in primerjali povprečne temperature v tistem kraju. Izkazalo se je, da je samomorilnost večja takrat, kadar so temperature nad povprečjem,« je pojasnil. Pri za eno stopinjo Celzija višji povprečni mesečni temperaturi se je število samomorov v ZDA povečalo za 0,68 odstotka (analizirali so podatke za leta med 1968 in 2004), v Mehiki pa za 2,1 odstotka v letih med 1990 in 2010. Raziskovalna ekipa je še zapisala, da bi do leta 2050 podnebne spremembe lahko botrovale več kot 14.000 dodatnim samomorom v ZDA.
Ni znano, zakaj obstaja korelacija
Znanstveniki so še preverili, ali takrat, kadar so temperature višje od povprečja, ljudje na družbenih omrežjih pogosteje izražajo občutke depresije in osamljenosti. Analizirali so več kot 620 milijonov twitter objav, napisanih med majem 2014 in julijem 2015, ki so vključevale besede »depresiven«, »osamljen« in »samomorilen«. Hkrati so preverjali temperature in prišli do spoznanja, da za eno stopinjo višja temperatura od povprečja pomeni 0,80 odstotkov več objav, ki izražajo misli o samomorilnosti. Burke ob vseh teh dognanjih poudarja, da višje temperature nikakor niso edini ali najpomembnejši dejavnik pri samomorih.
Raziskava ne ponuja odgovora na vprašanje, zakaj obstaja korelacija med temperaturami, višjimi od dolgoletnega povprečja in povečano samomorilnostjo. »Potrebnih bo še nekaj raziskav, ki se bodo osredotočale na psihološke spremembe,« je še dodal profesor.
Samomor je v ZDA sicer deseti najpogostejši vzrok smrti. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije se za ta skrajni korak letno odloči 800.000 ljudi, 78 odstotkov samomorov pa se zgodi v državah, kjer so dohodki ljudi nizki in stopnja revščine velika.
